Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

51 - 60 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
51.
UGOTAVLJANJE STRUPENOSTI ACETAMIPRIDA NA KOPENSKE ENAKONOŽNE RAKE VRSTE Porcellio scaber (Isopoda, Crustacea)
Mateja Petavs Kristančič, 2016, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela sem opravila dva enaka 14-dnevna prehranjevalna poskusa, v katerih sem kopenske enakonožne rake Porcellio scaber, Latreille 1804 izpostavila acetamipridu, pesticidu, uporabnem v kmetijstvu, dodanem v hrano v koncentracijah 0, 10, 25 in 50 μg acetamiprida g-1 suhe mase lista. Spremljala sem preživetje živali in sem živali ter zaužite liste stehtala pred in na koncu poskusa. Ravno tako sem na koncu poskusa stehtala njihove iztrebke v petrijevkah. S pridobljenimi podatki sem izračunala učinkovitost asimilacije (AE). Po končanem poskusu sem živalim odstranila prebavne žleze (hepatopankreas), jih homogenizirala in dodala ustrezne reagente za spektofotometrično določanje malondialdehida (MDA), pokazatelja stresa. Vzorcem sem izmerila absorbance pri različnih valovnih dolžinah (280, 535 in 600 nm) ter po enačbi iz literature izračunala odstotek vsebnosti MDA. Vrednosti so predstavljene brez enot. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti: kakšne učinke povzročajo različne koncentracije acetamiprida na smrtnost, spremembo telesne mase, količino zaužitih listov, količino iztrebkov ter ugotoviti povezavo med fiziološkimi parametri (prehranjevanje, iztrebljanje, asimilacijska učinkovitost) in lipidno peroksidacijo pri modelnem organizmu Porcellio scaber, Latreille 1804. Dobljeni rezultati v obeh 14-dnevnih prehranjevalnih poskusih so pokazali majhne razlike v umrljivosti, količini zaužite hrane, v spremembi telesne mase in učinkovitosti asimilacije. Med prvim poskusom je poginilo nekaj več osebkov kot med drugim poskusom. Živali so v prvem poskusu izgubile telesno maso, tako v kontrolni skupini, kot pri vseh izpostavljenih koncentracijah, več pri koncentraciji 10 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista, malo manj pri višjih koncentracijah acetamiprida v hrani (25 in 50 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista). Med drugim poskusom je živalim telesna masa naraščala, le živalim, izpostavljenim koncentraciji 50 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista, je telesna masa padla. Ker sem pričakovala, da se bo z višanjem koncentracije acetamiprida v hrani zmanjševala telesna masa živali (manj zaužitih listov), sem pričakovala tudi premosorazmeren odnos med koncentracijo acetamiprida in vsebnostjo MDA v vzorcih. Torej naraščanje koncentracije MDA z naraščanjem koncentracije acetamiprida. Rezultati so pokazali drugače. Vsebnost MDA v prebavnih žlezah je bila v obeh poskusih nizka (0,3). Malce višja vsebnost MDA (0,6) se je pokazala le v prvem poskusu pri živalih, ki so bile izpostavljene 25 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista. Iz rezultatov vsebnosti MDA v vzorcih je bilo ugotovljeno, da živali niso bile pod večjim stresom, torej lahko sklepamo, da izpostavljenost kopenskih enakonožnih rakov Porcellio scaber, Latreille 1804 acetamipridu v navedenih koncentracijah znotraj 14-dnevnega obdobja ni povzročala negativnih sprememb v življenjskem ciklusu živali.
Ključne besede: prehranjevalni poskus, Porcellio scaber, Latreille 1804, acetamiprid, lipidna peroksidacija
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 799; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo (1,53 MB)

52.
Podobe življenja v frazemih govora Planine
Elena Kobal, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prinaša jezikovno analizo govora vasi Planina ter narečni frazeološki slovarček. Govor spada v primorsko narečno skupino, in sicer v notranjsko narečje. V diplomskem delu sem govor analizirala na vseh jezikovnih ravninah; na glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni ter skladenjski. S pomočjo dialektološke metode avdio snemanja spontanega in vodenega pogovora z domačini sem opravila jezikovno analizo govora ter sestavila abecedno urejen narečni frazeološki slovarček. Slovarček obsega 164 geselskih člankov, od tega je 62 frazemov, ki jih v Slovarju slovenskih frazemov ni zapisanih. Glede sestave geselskih člankov sem se zgledovala po delu Janeza Kebra Slovar slovenskih frazemov, po delu Karin Marc Bratina Jezikovna podoba slovenske Istre ter po delu Karmen Kenda Jež Shranili smo jih v bančah. Za zbiranje narečnega frazeološkega gradiva sem pripravila sezname glede na posamezna pomenska polja, ki so mi bili v pomoč pri delu na terenu. Na podlagi njihove semantične analize sem frazeme razporedila v štiri pojmovna polja: materialno, socialno, duhovno in lokalnospecifično kulturo v frazeologiji planinskega govora.
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, notranjsko narečje, govor vasi Planina, frazeološki narečni slovarček, Planina, pojmovno polje, materialna kultura, socialna kultura, duhovna kultura, lokalno specifična kultura
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 889; Prenosov: 73
.pdf Polno besedilo (1,46 MB)

53.
Opekarska terminologija v vasi Bilje
Lea Ferfolja, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja jezikovno analizo govora vasi Bilje in slovar opekarskega izrazja te vasi. Opekarstvo je bilo v spodnji Vipavski dolini skozi zgodovino ena glavnih gospodarskih panog, ki se je ohranila vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja. V prvem delu diplomskega dela so najprej predstavljene zgodovinske in geografske značilnosti vasi Bilje, sledi opis razvoja opekarn in dela v opekarni. S pomočjo vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA), objavljene v Vodniku po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA) Francke Benedik (1999) sem analizirala govor na vseh jezikovnih ravninah (glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni in skladenjski). Z metodo avdio snemanja vodenega govora sem posnela pogovor z dvema narečnima govorcema ter v nadaljevanju v fonetični transkripciji zapisala njun govor. Drugi del diplomskega dela je slovar opekarskega izrazja. Pripravljen je po vprašalnici, ki sem jo za opekarsko izrazje sestavila sama. Vprašalnica je diplomskemu delu dodana kot priloga. Pri izdelavi slovarskih gesel sem se zgledovala po načelih slovenskega narečnega slovaropisja oziroma metodologiji, ki jo je v svojem delu Shranli smo jih v bančah: slovenski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini = Contributo lessicale alla conoscenza dell'abbigliamento in Val Canale uporabila Karmen Kenda-Jež (2007).
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, kraško narečje, Bilje, narečni slovar, opekarsko izrazje, opekarne
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 891; Prenosov: 65
.pdf Polno besedilo (4,27 MB)

54.
Literarna zapuščina Dore Gruden
Marjetka Sosič Klun, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila pesnico in pisateljico Doro Gruden (1900–1986), ki je bila rojena v Nabrežini pri Trstu, a se je zaradi vojne veliko selila. Živela je v Beogradu, na Dunaju, v Portorožu in na koncu svoje poti v Ljubljani, kjer je tudi umrla. Bivanje stran od svoje rodne zemlje jo je zelo bolelo in vplivalo na njeno delo. Zgodovinsko-politično ozadje, ki je botrovalo njenim selitvam, tako evropsko kot tudi zamejsko, sem predstavila takoj na začetku diplomskega dela. Predstavitvi življenja in dela Dore Gruden sledi kratka predstavitev literarnih značilnosti časa in dela Dore Gruden. Analiza kritik njenega literarnega opusa bralca utrdi v prepričanju, da je Dora Gruden pesnica, ki bi si zaslužila večje priznanje v literarni zgodovini. Žal je živela v obdobju, ko so bile ženske literarne ustvarjalke v senci moških kolegov. Dora Gruden je bila sicer sestra precej bolj poznanega Iga Grudna. Njena literarna zapuščina ni nikoli prišla v ospredje. Izdala je le eno pesniško zbirko, Rdeče kamelije. Glavne teme njenega ustvarjanja so ljubezenska (hrepenenje, erotika), domovinska (Kras, smrt), iskanje poti in smisla življenja. Pesmi Dore Gruden so se rojevale iz izkušenj, ki ji jih je življenje prineslo kot ženski. Podobno je tudi delo drugih ženskih avtoric nastalo na temelju življenjskih izkušenj in potrebe po izpovedi le-teh. Na koncu naloge tako Doro Gruden primerjam z ostalimi pesnicami, ki so delovale sočasno, z Maro Lamut, Makso Samsa, Ljubko Šorli, Lili Novy in prozaistkami Branko Jurco, Marijo Kmet in Mileno Mohorčič.
Ključne besede: Dora Gruden, poezija, proza, ljubezen, hrepenenje, erotika, domovina, iskanje poti, Rdeče kamelije, izpoved, Kras, izseljenstvo
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 1012; Prenosov: 67
.pdf Polno besedilo (766,96 KB)

55.
Obaravnava taboriščne poezije slovenskih pesnic
Elbasana Gaši, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pesniške opuse avtoric Erne Muser, Vere Albreht in Katje Špur, ki so preživele vojno, pri tem pa osrednji poudarek namenim prikazu in obravnavi taboriščne poezije. Taboriščna poezija je pri Erni Muser zajeta v ciklu Ne zlomiš src, iz njene edine zbirke Vstal bo vihar (1946). Drugi dve pesnici sta svoje pesmi združili v zbirki Ravensbriške pesmi (1977). V svoji nalogi se osredotočam na zgodovinske okoliščine nastanka taboriščne poezije in njeno umestitev v književnost narodnoosvobodilnega boja ter v širše literarne tokove tistega časa. Motivno-tematska in slogovna analiza pokaže, da se pesmi avtoric med seboj razlikujejo tako vsebinsko kot slogovno, kar kaže na vplive različnih, pogosto nasprotujočih si literarnih smeri tistega obdobja. Nekatere pesmi obravnavanih avtoric po svoji kvaliteti odstopajo od glavnine taboriščne poezije in upravičujejo svojo reprezentativnost v njenem okviru. S tem dodatno potrjujejo ugotovitev Novak-Popov, ki med izjeme od prevladujoče “šablonskosti, klišejskosti in shematiziranosti” (Novak-Popov, 1986, str. 203) taboriščne poezije uvršča tudi pesnici Katjo Špur in Erno Muser (Novak - Popov, 1986). Menim da, tudi Vera Albreht v vsaj dveh pesmih presega meje tega žanra.
Ključne besede: Taboriščna poezija, koncentracijska taborišča, nacizem, fašizem, narodnoosvobodilni boj, Osvobodilna fronta, partizanska poezija, druga svetovna vojna, žensko pesništvo, Ravensbrück.
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 996; Prenosov: 66
.pdf Polno besedilo (538,11 KB)

56.
Upodobitev ženskih slovenskih bajeslovnih bitij narave v slovenski literaturi skozi čas
Vanesa Vodovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela, ki opisuje ženska slovenska bajeslovna bitja. V nadaljevanju sem se v izbranih delih iz slovenske literature med 19. in 21. stol. lotila analize oz. prikaza ženskih slovenskih bajeslovnih bitij narave. Pri tem me je še posebej zanimalo, kako se upodobitev v literarnih delih ujema s teoretičnimi opisi in kako se je (če se je) upodobitev spreminjala skozi čas. Analizirala, opisala, citirala in interpretirala sem besedila iz Trdinovih Bajk in povesti o Gorjancih, Pravljic Miličinskega, Albrehtovih Paberkov iz roža in Palčka v čedri Lojzeta Zupanca. Vključila sem tudi poezijo Svetlane Makarovič ter sodobno poezijo Erike Vouk in Ane Pepelnik. Prikrajšana ni bila niti dramatika s Strniševo Driado in Zajčevo Jagababo.
Ključne besede: Upodobitev ženskih slovenskih bajeslovnih bitij narave, slovenska literatura, slovensko bajeslovje, vile, interpretacija
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 842; Prenosov: 66
.pdf Polno besedilo (886,30 KB)

57.
VPLIV KOPALCEV NA BENTOŠKE NEVRETENČARJE V OBALNEM PASU BOHINJSKEGA JEZERA
Vanja Kristančič, 2016, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo v litoralnem pasu Bohinjskega jezera od junija do semptembra trikrat vzorčili na sedmih izbranih mestih, da bi ocenili vpliv kopalcev na številčnost bentoških nevretenčarjev (makroinvertebratov). Primerjali smo številčnost populacij med vzorčnimi mesti in pripadajočim referenčnim mestom (referenčno mesto 1 z vzorčnimi mesti 1 in 2 ter referenčno mesto 2 z vzorčnimi mesti 3, 4 in 5). Zajeli smo 21 plastenk z bentoškimi vzorci (vsaka predstavlja 0,64 m2 površine litoralnega pasu v jezeru na globini 0,5 m dveh referenčnih in petih vzorčnih mest, ki predstavljajo s turisti različno obremenjene dele vzhodnega obrežja jezera (Kopalno območje Fužinski zaliv)). S presejanjem smo ločili vse osebke, večje od 2 mm. Po določanju organizmov smo označili 336 epic za 13 skupin: Nematoda (gliste), Bivalvia (školjke), Gastropoda (polži), Oligochaeta (maloščetinci), Hirudinea (pijavke), Ephemeroptera (enodnevnice), Plecoptera (vrbnice), Odonata (kačji pastirji), Coleoptera (hrošči), Heteroptera (stenice), Megaloptera (velekrilci), Trichoptera (mladoletnice), Diptera (dvokrilci). S pomočjo primerjave gibanja populacij med vzorčnimi mesti in ustreznim referenčnim mestom smo določili 3 kritična mesta (pri čolnarni, pri cerkvi sv. Janeza Krstnika in pri urejenem delu kopališča) in 3 kritične skupine (gliste, maloščetinci in dvokrilci).
Ključne besede: Bohinjsko jezero, Kopalno območje Fužinski zaliv, bentoški nevretenčarji, vpliv kopalcev.
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 841; Prenosov: 51
.pdf Polno besedilo (1,55 MB)

58.
WATER-POLYPEPTIDE INTERACTION IN CLASSICAL MODELS OF HELIX-COIL TRANSITION
Knarik Yeritsyan, 2016, diplomsko delo

Opis: Zimm-Bragg model is the simplest to describe the conformational transitions in biopolymers and is regularly used for preocessing the experimental data. We review the model and its Hamiltonian definition with the goal to introduce the interaction with water into the picture. We show how modified ZB model with the account of water-polypeptide interactions allows to describe both cold denaturation and helix-coil transition and derive such the formula explicitly. The obtained theoretical expression for the helicity degree contains two independent parameters that can be fitted with the experimental data to determine the parameters of cold denaturation and helix-coil transition from a single fit and for a single set of experimental data.
Ključne besede: Zimm-Bragg model, conformational transitions in biopolymers, cold denaturation
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 1080; Prenosov: 53
.pdf Polno besedilo (1,70 MB)

59.
PRIMERJAVA TREH MEDIJSKIH URESNIČITEV BALADE O TROBENTI IN OBLAKU CIRILA KOSMAČA (KNJIGA, FILM IN RADIJSKA IGRA)
Nina Pušnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je osnovana na primerjavi treh medijskih uresničitev Balade o trobenti in oblaku: noveli Cirila Kosmača, filma režiserja Franceta Štiglica in radijske igre po radijski dramatizaciji Mitje Mejaka. V prvem delu najprej predstavim avtorje vseh treh uresničitev in izpostavim nekaj splošnih razlik med vsemi tremi različicami dela. Predstavim tudi glavne značilnosti obdobja, v katerem je nastala literarna predloga, in se dotaknem primerjave med bralcem, gledalcem in poslušalcem. V nadaljevanju primerjam vse tri medije in predstavim adaptacijo literarnega dela. Sledi tipologija pripovedovalca, nazadnje pa predstavim še vsebino vseh treh medijskih uresničitev. V drugem delu naloge primerjam vse tri medijske uresničitve, pri čemer se osredotočam na vsebino, pripovedovalca, simboliko, like, tematiko in motiviko, kompozicijo ter kraj in čas dogajanja. Na osnovi primerjave ugotovim, da med uresničitvami obstajajo pomembne razlike in zaključim, da je najboljša izmed vseh treh uresničitev Kosmačeva novela.
Ključne besede: Balada o trobenti in oblaku, adaptacija dela, film, radijska igra, Ciril Kosmač, France Štiglic, Mitja Mejak
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 910; Prenosov: 69
.pdf Polno besedilo (1,07 MB)

60.
Tematika ujetosti v romanu Intimno Gabriele Babnik
Lara Brankovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Z literarnovedno analizo in interpretacijo romana Intimno ter na podlagi izsledkov socioloških in migracijskih študij smo ugotavljali, kako se priseljenci soočajo z novo kulturo, s stereotipi in predsodki, ki jih Slovenci izražajo do njih, in ali se priseljencem uspe integrirati in asimilirati v neznano okolje. Preučevali smo ujetost na družbeni in osebno-intimni ravni, ter kako ta vpliva na razmišljanje priseljencev. Preverjali smo odnose med moškim in žensko, odnose med starši in otroki ter kako ti vplivajo na izgradnjo identitete ter kako se ta spreminja in preoblikuje. Ugotovili smo, da se priseljenci soočajo s stereotipi in predsodki, kar jim onemogoča, da bi se uspešno integrirali in asimilirali v novo okolje. Zaradi zavračanja s strani domačinov se počutijo tujci v novem okolju, hkrati pa občutijo tudi odtujitev od domovine. Spopadanje z vsakdanjimi očitki in težavami povzroči izgubo njihove identitete, s tem pa se pojavijo tudi konflikti v partnerskih odnosih. Odnosi med starši in otroki se kažejo, kot slabi, zaradi česar se odrasli posamezniki ne znajo soočati s težavami v partnerskih odnosih in pri vzgoji otrok.
Ključne besede: Roman Intimno, Gabriela Babnik, priseljevanje, kulturne razlike, asimilacija, integracija, identiteta, odnosi v partnerstvu, odnosi v družini
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 762; Prenosov: 60
.pdf Polno besedilo (884,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh