Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

61 - 70 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
61.
Slovenska meščanka v zgodovinski resničnosti in literarni fikciji romanov Obraz v zrcalu, April, Severni sij in To noč sem jo videl
Saša Buti, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi prikazujem slovensko meščanko v fikciji in zgodovinski resničnosti. Pri tem se opiram na romane Obraz v zrcalu in April Mire Mihelič ter To noč sem jo videl in Severni sij Draga Jančarja. Obravnavani romani se dogajajo v obdobju med obema vojnama oziroma tik pred začetkom druge svetovne vojne. Mira Mihelič je dogajanje v romanih zajemala iz meščanskega sveta, v katerem je živela in katerega propada je bila priča, medtem ko je Drago Jančar snov našel v arhivskem gradivu. Oba avtorja glavne ženske like prikazujeta kot ranjene in ogoljufane v svojem ženskem bistvu. Gre za ženske, ki živijo v zakonu brez ljubezni in otrok, v katerih so prezaposlenemu in pasivnemu možu zgolj okrasek in v katerem je pomembno navzven ohranjati videz srečnega zakona. Svojo željo po ljubezni in zatajevani strasti tako poiščejo v ljubimčevem objemu, ki pa jih zaradi svoje preprostosti pogosto ne more razumeti. Takšna ljubezenska razmerja so polna vihrave ljubezni, v katero je pomešano ljubosumje, ki vodi tudi do nasilja. V romanih je skozi celotno zgodbo zaznati dvojnost, ki se kaže tako v notranjem svetu protagonistov kot tudi v odnosih med njimi.
Ključne besede: Meščanska ženska, obdobje med obema vojnama, meščanski zakon, ljubimec, prešuštvo, ljubosumje.
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1602; Prenosov: 84
.pdf Polno besedilo (536,51 KB)

62.
RAZMNOŽEVANJE TIGRASTEGA KOMARJA (Aedes albopictus) V NOVI GORICI
Urban Česnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Goriška regija z Novo Gorico je zaradi milega podnebja in prehodne lege ugodno okolje za tujerodne vrste, tako rastlinske kot živalske. V zadnjih letih je invazivna vrsta tigrastega komarja (Aedes albopictus Skuse, 1894) na tem območju naselila areal, v katerem se nemoteno razmnožuje in vzdržuje stalno populacijo. V diplomskem delu smo se odločili spremljati letno dinamiko pojavljanja jajčec in ličink komarjev na različnih lokacijah mestnega, primestnega in gozdnega okolja. S preverjanjem prisotnosti ličink tigrastega komarja na različnih lokacijah smo poskušali dobiti odgovor na to, kje se nahajajo za to vrsto ugodni mikrohabitati. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo pasti, s katerimi smo spremljali številčnost ličink v okolju. Ob zaključku smo preverili še razmerje med številom ličink avtohtonih vrst komarjev in ličink tigrastega komarja. Dobljene vrednosti smo primerjali med seboj, ugotavljali dinamiko razmnoževanja in določali območja, ki jih ta vrsta v večjem številu naseljuje. Iz raziskave smo ugotovili, da tigrasti komar na tem območju naseljuje predvsem urbane habitate, manj pa je zastopan v gozdovih. Začetek pojavljanja prvih ličink smo zabeležili v drugi polovici maja, njihovo število je strmo naraščalo do julija, ko smo raziskavo tudi zaključili. Največje število ličink na vseh vzorčnih mestih je pripadalo tigrastemu komarju, manj pa je bilo avtohtonih vrst komarjev. Med preučevanimi potencialnimi razmnoževalnimi habitati smo daleč največjo številčnost ličink tigrastega komarja zaznali v peskolovih.
Ključne besede: Nova Gorica, invazivne vrste, Aedes albopictus, ličinke tigrastega komarja, razmnoževanje, reprodukcijska dinamika
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 1798; Prenosov: 87
.pdf Polno besedilo (3,62 MB)

63.
Fizikalna, kemijska in biološka analiza reke Idrijce od izvira do izliva
Monika Ferfolja, 2016, diplomsko delo

Opis: Reka Idrijca je zaradi 500-letnega rudarjenja, razvite industrije in bližine kmetijskih zemljišč potencialno zelo obremenjena reka. V diplomski nalogi smo se odločili analizirati fizikalne in kemijske parametre ter izvesti strupenostni test na bakterijah Vibrio fischeri, s katerimi smo ugotovili, na katerem delu od izvira do izliva je reka najbolj obremenjena ter poiskali vzroke za onesnaženje. Dobljene vrednosti smo primerjali z zakonsko predpisanimi mejnimi vrednostmi. Tako fizikalni, kot tudi kemijski parametri niso na nobenem merilnem mestu presegali zakonsko predpisanih mejnih vrednosti, kar nam pove, da reka Idrijca ni obremenjena reka. Enako velja za rezultate strupenostnega testa, ki so pokazali, da voda ni strupena za bakterije, saj se je njihova rast v večini vzorcev povečala. Najboljšo kakovost je reka Idrijca imela na prvem merilnem mestu (pri Lajštu), ki je najbližje izviru in kjer človek s svojimi aktivnostmi nima vpliva nanjo. Povišane koncentracije določenih parametrov pa smo dobili na četrtem merilnem mestu (po čistilni napravi Idrija).
Ključne besede: Reka Idrijca, onesnaženje rek, analiza reke, čistilna naprava, industrija
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 1294; Prenosov: 81
.pdf Polno besedilo (2,74 MB)

64.
Optimiranje zbiranja komunalnih odpadkov
Tjaša Steinman, 2016, diplomsko delo

Opis: V razvitem svetu ima zbiranje odpadkov dolgo tradicijo in danes zajema veliko večino odpadkov. Po povečevanju deleža zajema, ki je potekalo v preteklosti je sedaj pozornost namenjena izboljšavam zbiranja v smislu večje učinkovitosti, podpori novim zahtevam za ponovno uporabo odpadkov ter udobni in dobri storitvi za uporabnike. Zbiranje odpadkov je v sistemu ravnanja z odpadki še posebej pomembno, ker predstavlja neposredni stik z uporabniki ter je izvedbeno in poslovno pomemben. Najbolj razširjen je t.im. prinašalni sistem, kjer uporabniki prinašajo ločene frakcije na najbližje zbirno mesto, vse bolj pa se uveljavlja sistem »od vrat do vrat« po katerem zbiralec odpadkov le-te pobira neposredno pri uporabniku. Slednji pristop zahteva prilagoditve a prinaša tudi nove možnosti za izboljšanje sistema zato je zanimiva primerjava obeh pristopov. Oba pristopa sem v moji diplomi tudi bolj podrobno opisala. V literaturi sem poiskala primerjave oz. poročila za delovanje obeh sistemov z vidika izvedbe, učinkovitosti in stroškov. V sklopu naloge sem opravila pogovore s predstavniki komunalnih podjetij, kjer sistem od vrat do vrat vsaj delno uporabljajo, da sem dobila podatke o izkušnjah z uvedbo. Navedena je tudi analiza uvedbe novega sistema v naselju Grčna ter nekaj alternativnih pristopov k zbiranju odpadkov. Na osnovi raziskave zaključujem, da je postopna uvedba sistema od vrat do vrat smiselna saj predstavlja nadgradnjo sistema predvsem v smislu izboljšanja upravljanja z viri in uvaja večjo sledljivost. Prehod je predvsem organizacijski izziv, medtem ko se stroški izvajanja dolgoročno ne dvignejo.
Ključne besede: Sistem od vrat do vrat, prinašalni sistem, komunalni odpadki, ločene frakcije
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 1244; Prenosov: 77
.pdf Polno besedilo (1,37 MB)

65.
Določevanje srebrovih zvrsti v tekočih vzorcih
Aleš Grahovac, 2016, diplomsko delo

Opis: Srebro ima dolgo zgodovino uporabe zaradi svojega antibakterijskega učinka, vendar ga v moderni medicini srečamo predvsem pri lokalnem zdravljenju ožganin. V alternativni medicini se je za razliko prijela uporaba koloidnega srebra, to je nanodelcev srebra v vodnem koloidu, kot naravnega antibiotika. Odvisno od doze, se z uporabo lahko pojavijo tudi negativni stranski učinki, predvsem argirija, ki zaradi nalaganja srebra v tkivih povzroča sivo obarvanje kože. Zaradi tega je pomembno, da natančno nadziramo koncentracije koloidnega srebra v uporabi. V diplomskem delu smo z uporabo kemijske redukcije pripravili vzorce koloidnega srebra, katere smo uporabili za izračun meje detekcije (LOD) metod UV-VIS spektrofotometrije ter spektroskopije s toplotno lečo (TLS), tako v serijski (BM) kot pretočni (FIA) postavitvi. Sledilo je preverjanje koncentracije koloidnega in celotnega srebra v 5 komercialno dostopnih vzorcih, ter z uporabo splakovanja s kislino še možnosti nalaganja srebrovih nanodelcev na stene posode v katerih je bilo koloidno srebro shranjevano. Kot najobčutljivejša od preverjenih merilnih metod se je izkazala TLS-BM, katere LOD je bila več kot 350-krat nižji od UV-VIS spektrofotometrije (LOD (UV-VIS) = 32,00 ppb; LOD (TLS-BM) = 0,09 ppb; LOD (TLS-FIA) = 0,45 ppb). Vseh 5 preizkušenih vzorcev je imelo koncentracije koloidnega srebra nižje od navedenih na embalaži (od 32- do 283-krat nižje), koncentracije celotnega srebra pa večinoma višje od navedenih za koloidno srebro (20 % – 107 % več od navedene), po čemer lahko sklepamo, da je večina srebra v ionski obliki. Delci koloidnega srebra so se bolj nalagali na stene posod v katerih je bilo koloidno srebro hranjeno iz stekla kot iz plastike (155-317 ppb za steklo, 11-15 ppb za plastiko). TLS-BM je preprosta in učinkovita metoda za merjenje koncentracije nanosrebra v vodnem koloidu. Koncentracija srebra v testiranih vzorcih koloidnega srebra ne ustrezajo navedenim, zato velja pri nakupu večja pozornost.
Ključne besede: koloidno srebro, spektrofotometrija, TLS, antibiotiki
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 1606; Prenosov: 92
.pdf Polno besedilo (2,02 MB)

66.
UGOTAVLJANJE STRUPENOSTI ACETAMIPRIDA NA KOPENSKE ENAKONOŽNE RAKE VRSTE Porcellio scaber (Isopoda, Crustacea)
Mateja Petavs Kristančič, 2016, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela sem opravila dva enaka 14-dnevna prehranjevalna poskusa, v katerih sem kopenske enakonožne rake Porcellio scaber, Latreille 1804 izpostavila acetamipridu, pesticidu, uporabnem v kmetijstvu, dodanem v hrano v koncentracijah 0, 10, 25 in 50 μg acetamiprida g-1 suhe mase lista. Spremljala sem preživetje živali in sem živali ter zaužite liste stehtala pred in na koncu poskusa. Ravno tako sem na koncu poskusa stehtala njihove iztrebke v petrijevkah. S pridobljenimi podatki sem izračunala učinkovitost asimilacije (AE). Po končanem poskusu sem živalim odstranila prebavne žleze (hepatopankreas), jih homogenizirala in dodala ustrezne reagente za spektofotometrično določanje malondialdehida (MDA), pokazatelja stresa. Vzorcem sem izmerila absorbance pri različnih valovnih dolžinah (280, 535 in 600 nm) ter po enačbi iz literature izračunala odstotek vsebnosti MDA. Vrednosti so predstavljene brez enot. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti: kakšne učinke povzročajo različne koncentracije acetamiprida na smrtnost, spremembo telesne mase, količino zaužitih listov, količino iztrebkov ter ugotoviti povezavo med fiziološkimi parametri (prehranjevanje, iztrebljanje, asimilacijska učinkovitost) in lipidno peroksidacijo pri modelnem organizmu Porcellio scaber, Latreille 1804. Dobljeni rezultati v obeh 14-dnevnih prehranjevalnih poskusih so pokazali majhne razlike v umrljivosti, količini zaužite hrane, v spremembi telesne mase in učinkovitosti asimilacije. Med prvim poskusom je poginilo nekaj več osebkov kot med drugim poskusom. Živali so v prvem poskusu izgubile telesno maso, tako v kontrolni skupini, kot pri vseh izpostavljenih koncentracijah, več pri koncentraciji 10 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista, malo manj pri višjih koncentracijah acetamiprida v hrani (25 in 50 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista). Med drugim poskusom je živalim telesna masa naraščala, le živalim, izpostavljenim koncentraciji 50 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista, je telesna masa padla. Ker sem pričakovala, da se bo z višanjem koncentracije acetamiprida v hrani zmanjševala telesna masa živali (manj zaužitih listov), sem pričakovala tudi premosorazmeren odnos med koncentracijo acetamiprida in vsebnostjo MDA v vzorcih. Torej naraščanje koncentracije MDA z naraščanjem koncentracije acetamiprida. Rezultati so pokazali drugače. Vsebnost MDA v prebavnih žlezah je bila v obeh poskusih nizka (0,3). Malce višja vsebnost MDA (0,6) se je pokazala le v prvem poskusu pri živalih, ki so bile izpostavljene 25 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista. Iz rezultatov vsebnosti MDA v vzorcih je bilo ugotovljeno, da živali niso bile pod večjim stresom, torej lahko sklepamo, da izpostavljenost kopenskih enakonožnih rakov Porcellio scaber, Latreille 1804 acetamipridu v navedenih koncentracijah znotraj 14-dnevnega obdobja ni povzročala negativnih sprememb v življenjskem ciklusu živali.
Ključne besede: prehranjevalni poskus, Porcellio scaber, Latreille 1804, acetamiprid, lipidna peroksidacija
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 1108; Prenosov: 79
.pdf Polno besedilo (1,53 MB)

67.
Podobe življenja v frazemih govora Planine
Elena Kobal, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prinaša jezikovno analizo govora vasi Planina ter narečni frazeološki slovarček. Govor spada v primorsko narečno skupino, in sicer v notranjsko narečje. V diplomskem delu sem govor analizirala na vseh jezikovnih ravninah; na glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni ter skladenjski. S pomočjo dialektološke metode avdio snemanja spontanega in vodenega pogovora z domačini sem opravila jezikovno analizo govora ter sestavila abecedno urejen narečni frazeološki slovarček. Slovarček obsega 164 geselskih člankov, od tega je 62 frazemov, ki jih v Slovarju slovenskih frazemov ni zapisanih. Glede sestave geselskih člankov sem se zgledovala po delu Janeza Kebra Slovar slovenskih frazemov, po delu Karin Marc Bratina Jezikovna podoba slovenske Istre ter po delu Karmen Kenda Jež Shranili smo jih v bančah. Za zbiranje narečnega frazeološkega gradiva sem pripravila sezname glede na posamezna pomenska polja, ki so mi bili v pomoč pri delu na terenu. Na podlagi njihove semantične analize sem frazeme razporedila v štiri pojmovna polja: materialno, socialno, duhovno in lokalnospecifično kulturo v frazeologiji planinskega govora.
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, notranjsko narečje, govor vasi Planina, frazeološki narečni slovarček, Planina, pojmovno polje, materialna kultura, socialna kultura, duhovna kultura, lokalno specifična kultura
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 1200; Prenosov: 105
.pdf Polno besedilo (1,46 MB)

68.
Opekarska terminologija v vasi Bilje
Lea Ferfolja, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja jezikovno analizo govora vasi Bilje in slovar opekarskega izrazja te vasi. Opekarstvo je bilo v spodnji Vipavski dolini skozi zgodovino ena glavnih gospodarskih panog, ki se je ohranila vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja. V prvem delu diplomskega dela so najprej predstavljene zgodovinske in geografske značilnosti vasi Bilje, sledi opis razvoja opekarn in dela v opekarni. S pomočjo vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA), objavljene v Vodniku po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA) Francke Benedik (1999) sem analizirala govor na vseh jezikovnih ravninah (glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni in skladenjski). Z metodo avdio snemanja vodenega govora sem posnela pogovor z dvema narečnima govorcema ter v nadaljevanju v fonetični transkripciji zapisala njun govor. Drugi del diplomskega dela je slovar opekarskega izrazja. Pripravljen je po vprašalnici, ki sem jo za opekarsko izrazje sestavila sama. Vprašalnica je diplomskemu delu dodana kot priloga. Pri izdelavi slovarskih gesel sem se zgledovala po načelih slovenskega narečnega slovaropisja oziroma metodologiji, ki jo je v svojem delu Shranli smo jih v bančah: slovenski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini = Contributo lessicale alla conoscenza dell'abbigliamento in Val Canale uporabila Karmen Kenda-Jež (2007).
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, kraško narečje, Bilje, narečni slovar, opekarsko izrazje, opekarne
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 1226; Prenosov: 93
.pdf Polno besedilo (4,27 MB)

69.
Literarna zapuščina Dore Gruden
Marjetka Sosič Klun, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila pesnico in pisateljico Doro Gruden (1900–1986), ki je bila rojena v Nabrežini pri Trstu, a se je zaradi vojne veliko selila. Živela je v Beogradu, na Dunaju, v Portorožu in na koncu svoje poti v Ljubljani, kjer je tudi umrla. Bivanje stran od svoje rodne zemlje jo je zelo bolelo in vplivalo na njeno delo. Zgodovinsko-politično ozadje, ki je botrovalo njenim selitvam, tako evropsko kot tudi zamejsko, sem predstavila takoj na začetku diplomskega dela. Predstavitvi življenja in dela Dore Gruden sledi kratka predstavitev literarnih značilnosti časa in dela Dore Gruden. Analiza kritik njenega literarnega opusa bralca utrdi v prepričanju, da je Dora Gruden pesnica, ki bi si zaslužila večje priznanje v literarni zgodovini. Žal je živela v obdobju, ko so bile ženske literarne ustvarjalke v senci moških kolegov. Dora Gruden je bila sicer sestra precej bolj poznanega Iga Grudna. Njena literarna zapuščina ni nikoli prišla v ospredje. Izdala je le eno pesniško zbirko, Rdeče kamelije. Glavne teme njenega ustvarjanja so ljubezenska (hrepenenje, erotika), domovinska (Kras, smrt), iskanje poti in smisla življenja. Pesmi Dore Gruden so se rojevale iz izkušenj, ki ji jih je življenje prineslo kot ženski. Podobno je tudi delo drugih ženskih avtoric nastalo na temelju življenjskih izkušenj in potrebe po izpovedi le-teh. Na koncu naloge tako Doro Gruden primerjam z ostalimi pesnicami, ki so delovale sočasno, z Maro Lamut, Makso Samsa, Ljubko Šorli, Lili Novy in prozaistkami Branko Jurco, Marijo Kmet in Mileno Mohorčič.
Ključne besede: Dora Gruden, poezija, proza, ljubezen, hrepenenje, erotika, domovina, iskanje poti, Rdeče kamelije, izpoved, Kras, izseljenstvo
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 1362; Prenosov: 92
.pdf Polno besedilo (766,96 KB)

70.
Obaravnava taboriščne poezije slovenskih pesnic
Elbasana Gaši, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pesniške opuse avtoric Erne Muser, Vere Albreht in Katje Špur, ki so preživele vojno, pri tem pa osrednji poudarek namenim prikazu in obravnavi taboriščne poezije. Taboriščna poezija je pri Erni Muser zajeta v ciklu Ne zlomiš src, iz njene edine zbirke Vstal bo vihar (1946). Drugi dve pesnici sta svoje pesmi združili v zbirki Ravensbriške pesmi (1977). V svoji nalogi se osredotočam na zgodovinske okoliščine nastanka taboriščne poezije in njeno umestitev v književnost narodnoosvobodilnega boja ter v širše literarne tokove tistega časa. Motivno-tematska in slogovna analiza pokaže, da se pesmi avtoric med seboj razlikujejo tako vsebinsko kot slogovno, kar kaže na vplive različnih, pogosto nasprotujočih si literarnih smeri tistega obdobja. Nekatere pesmi obravnavanih avtoric po svoji kvaliteti odstopajo od glavnine taboriščne poezije in upravičujejo svojo reprezentativnost v njenem okviru. S tem dodatno potrjujejo ugotovitev Novak-Popov, ki med izjeme od prevladujoče “šablonskosti, klišejskosti in shematiziranosti” (Novak-Popov, 1986, str. 203) taboriščne poezije uvršča tudi pesnici Katjo Špur in Erno Muser (Novak - Popov, 1986). Menim da, tudi Vera Albreht v vsaj dveh pesmih presega meje tega žanra.
Ključne besede: Taboriščna poezija, koncentracijska taborišča, nacizem, fašizem, narodnoosvobodilni boj, Osvobodilna fronta, partizanska poezija, druga svetovna vojna, žensko pesništvo, Ravensbrück.
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 1388; Prenosov: 98
.pdf Polno besedilo (538,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh