Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

61 - 70 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
61.
Potencial podhlajevanja za izboljšanje mehanskih lastnosti orodnih jekel
Diego Uršič, 2016, diplomsko delo

Opis: Podhlajevanje orodnega jekla je široko sprejeta metoda v metalurški stroki, in sicer gre za dodatno toplotno obdelavo, ki se uporablja za povečanje transformacije avstenita v martenzit ter izboljšanje lastnosti ulitkov in strojno obdelanih delov. V praksi je najpogosteje uporabljana temperatura –80 °C, ki je značilna za plitvo podhlajevanje. Na drugi strani pa poznamo globoko podhlajevanje, pri katerem jeklo podhladimo na temperaturo –196 °C. Orodna jekla so legirana s tvorbo karbidnih elementov (tipično: vanadij, molibden in krom), poleg tega nekatere vrste jekla vsebujejo tudi kobalt, ki jima dviguje temperaturo, pri kateri se prične transformacija martenzita, in temperaturo, pri kateri se postopek konča. Dodajanje legirnih elementov služi predvsem dvema namenoma: izboljšanju trdote in zagotovitvi termično bolj stabilnih karbidov od cementita. Ob predpostavki, da je orodno jeklo ustrezno toplotno obdelano, so njegove lastnosti močno odvisne od legirnih elementov, ki so bili dodani, in njihove koncentracije. Namen diplomskega dela je določiti potencial procesa globokega podhlajevanja za izboljšanje lastnosti orodnih jekel ter izdelati analizo vpliva podhlajevanja na mehanske, nosilne in protiobrabne lastnosti orodnih jekel. V okviru eksperimentalnega dela sta bili izvedeni klasična vakuumska toplotna obdelava ter toplotna obdelava z vključenim globokim podhlajevanjem na treh tipih orodnega jekla za delo v hladnem. Njima sta sledila merjenje trdote, lomne žilavosti in obrabne odpornosti. Praktična vrednost diplomskega dela je v določitvi vpliva podhlajevanja in medsebojne odvisnosti mehanskih in triboloških lastnosti orodnih jekel za delo v hladnem.
Ključne besede: Podhlajevanje, toplotna obdelava, orodno jeklo, trdota, lomna žilavost, obraba
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 781; Prenosov: 44
.pdf Polno besedilo (2,13 MB)

62.
Stabilnost in detekcija železovih ionov v vodi iz oblakov
Jasna Gelati, 2016, diplomsko delo

Opis: Izmed vseh prehodnih kovin je železo najbolj razširjen in najbolj reaktiven element v atmosferski tekoči fazi, ki ima ključno vlogo v vodni kemiji. Oksidacijsko stanje železa se lahko v raztopini spremeni, npr. železo v obliki Fe(II) se ob stiku z zračnim kisikom ali drugim oksidantom oksidira do Fe(III) in se izloči kot netopni hidratizirani oksid. Zaradi velikega števila železovih zvrsti in njihovih različnih stabilnosti je kompleksna kemija železa v vodnih raztopinah še slabo raziskana. Tako npr. v vodi iz oblakov (to je voda iz kapljic, ki tvorijo oblake) še niso bile izmerjene koncentracije in konstante stabilnosti železovih zvrsti z organskimi ligandi, ki so ključnega pomena za poznavanje topnosti železa v vodi iz oblakov in lahko dajo pomembne podatke o kemijskih procesih v atmosferi. V diplomski nalogi sem določevala optimalne pogoje obdelave vzorcev in njihovega shranjevanja za ohranitev razmerij železovih zvrsti v vodi iz oblakov pri uporabi UV-Vis-spektrofotometrije (SPEC) ter mikroskopije s toplotnimi lečami (TLM). Dokazali smo, da shranjevanje vzorcev pri temperaturi 4 C in v temi zagotavlja največjo stabilnost Fe(II) in Fe(III) tako v kopenski kot morski vodi iz oblakov. Konstanta rekcijske hitrosti pretvorbe ali izgube Fe(II) oziroma Fe(III) ionov (Kp) v morski vodi iz oblakov znaša -0,215 s-1, v kopenski vodi iz oblakov pa -0,067 s-1, kar je manj v primerjavi s shranjevanjem pri sobni temperaturi in na svetlobi, saj tam Kp v morski vodi iz oblakov znaša -0,319 s-1, kopenski vodi iz oblakov pa -0,210 s-1. Z izračunom spodnje meje določevanja (LOD) za SPEC in TLM metodo smo pokazali, da je zaradi nižje LOD-vrednosti TLM-metoda primernejša za detekcijo železovih zvrsti v vodi iz oblakov, ker lahko uporabimo manjše količine vzorcev (µL), katerih koncentracije so tudi lahko nižje od LOD, ki jo lahko dosežemo s SPEC.
Ključne besede: TLM, UV-Vis-spektrofotometrija, voda iz oblakov, Fe(II), Fe(III)
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1152; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (2,39 MB)

63.
Učinki herbicida glifosata v čisti obliki in v pripravku na deževnike (Eisenia andrei)
Sandra Dukić, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva prihaja do vse večjih potreb po pridelavi hrane, posledično pa so tla izpostavljena vse večjim pritiskom izrabe ter različnim onesnaževalom, med katerimi prevladujejo pesticidi. Najbolj razširjen razred pesticidov v kmetijstvu so herbicidi, od katerih je najpogosteje uporabljen glifosat. Ker imajo pesticidi mnogokrat učinke na netarčne organizme, se zanje izvajajo ocene tveganj. Učinke na organizme se preverja s standardiziranimi ekotoksikološkimi testi. V okviru sledečega diplomskega dela se je raziskovalo oziroma primerjalo učinke dveh različnih oblik glifosata na deževnike vrste Eisenia andrei, Bouché, 1972. Uporabljen je bil glifosat v pripravku ter glifosat v obliki čiste aktivne učinkovine. Po podatkih iz literature naj bi bili pripravki zaradi vsebnosti pomožnih sredstev za talne organizme bolj strupeni. Pri ugotavljanju vpliva na rast deževnikov je prišlo do ugotovitve, da je glifosat v pripravku res bistveno bolj vplival na spremembo mas živali, saj so se v mnogih primerih znižale. Medtem so se pri čistem glifosatu povečale pri vseh uporabljenih koncentracijah pesticida. Na umrljivost v obeh primerih ni bilo vpliva, saj so preživele vse živali. Pri ugotavljanju vpliva na razmnoževanje je bil test s čistim glifosatom po kriterijih OECD neveljaven, zato ni bilo mogoče primerjati rezultatov. Vseeno je iz vseh dobljenih rezultatov mogoče sklepati, da glifosat za deževnike ni zelo strupen.
Ključne besede: Glifosat, pesticidi, deževniki, Eisenia andrei, strupenost, ekotoksikologija
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 928; Prenosov: 70
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

64.
Italijanski vrabec (Passer italiae) v Vipavski dolini
Mojca Grmek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali prisotnost odraslih samcev domačega vrabca (Passer domesticus Linnaeus, 1758) in italijanskega vrabca (Passer italiae Vieillot, 1817) ter križancev po naseljih v Vipavski dolini. Zanimalo nas je trenutno stanje, s pomočjo literature smo opisali tudi trend populacije italijanskih vrabcev v Vipavski dolini. Ugotovili smo, da delež odraslih samcev italijanskega vrabca v primerjavi z odraslimi samci domačega vrabca po naseljih od zahoda proti vzhodu Vipavske doline upada in da se je trend širjenja populacije italijanskih vrabcev po Vipavski dolini stabiliziral. Prav tako smo prišli do zaključka, da domači in italijanski vrabci med kmečkimi in mestnimi zgradbami ne izbirajo, temveč jih poseljujejo v skladu z razmerjem v naseljih.
Ključne besede: italijanski vrabec (Passer italiae), domači vrabec (Passer domesticus), populacijska dinamika, Vipavska dolina
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 743; Prenosov: 76
.pdf Polno besedilo (2,57 MB)

65.
Identifikacija, porazdelitev in vezavne oblike železa v rižu (Oryza sativa L.) z rentgensko absorpcijsko in emisijsko mikro-spektroskopijo
Bojan Šuc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali vezavne oblike železa v različnih delih korenin riža s kombinacijo rentgenske absorpcijske spektroskopije in mikroskopije z metodo mikro-XANES. S tem smo želeli izboljšati razumevanje vnosa železovih spojin v rastline riža (Oryza sativa L.) na tkivnem nivoju. Rastline riža so bile vzgojene v hidroponskem sistemu z dodanim železom Fe2+ (kot FeSO4). Spektri mikro-XANES na absorpcijskem robu K železa so bili pomerjeni na prečnih rezinah korenin, zamrznjenih v tekočem dušiku, na žarkovni liniji ID21 sinhrotrona ESRF v Grenoblu v fluorescenčnem načinu. Pri analizi spektrov mikro-XANES smo preučili uporabnost metode linearnega kombiniranja referenčnih spektrov XANES železa izmerjenih na nizu referenčnih dvo- in trivalentnih železovih spojin. Rezultati so pokazali, da je možno s to metodo v rastlinskih vzorcih jasno ločiti med dvo- in trivalentnimi železovimi kompleksi in določiti njihov delež z natančnostjo ±1%. Prevladujoča valenca železa v vzorcih korenin je Fe3+. Prepoznavanje in razločevanje različnih železovih kompleksov je manj natančno. Natančnost pri določanju deleža različnih trivalentnih železovih kompleksov je med 10% in 30%. Nekaterih železovih kompleksov s to metodo ni mogoče razločiti med sabo, ker se njihovi spektri XANES premalo razlikujejo. Kot najpogostejše železove komplekse v koreninah riža smo prepoznali Fe2+-fitat med dvovalentnimi spojinami, med trivalentnimi pa: železov oksid/hidroxid Goethit α-FeOOH Fe3+-citrat in Fe3+-fitat. Na natančnost pri razločevanju železovih spojin znatno vplivajo statistični šum in sistematske napake v izmerjenih spektrih mikro-XANES. Rezultati razmerij med dvo- in trivalentnimi železovimi kompleksi v različnih delih korenin kažejo, da se rastline riža zaščitijo pred strupenim toksičnim dvovalentnim železom tako, da ga oksidirajo in tvorijo tako imenovani plak, oziroma oborino, s čimer omejijo vnos dvovalentnega železa.
Ključne besede: Rentgenska absorpcijska spektrometrija, riž, železo, mikro-XANES, metoda linearnega kombiniranja referenčnih spektrov
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 1147; Prenosov: 40
.pdf Polno besedilo (2,98 MB)

66.
Lik matere v avtobiografskih romanih Hiša večera, Saga o kovčku in Malahorna
Tina Rutar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je analiza in primerjava likov matere v avtobiografskih romanih Hiša večera Mire Mihelič, Saga o kovčku Nedeljke Pirjevec in Malahorna Nade Gaborovič. Mira Mihelič je ena prvih ženskih avtoric avtobiografskega pisanja pri nas, poleg nje sem izbrala še dve pisateljici, ki v središče svojih romanov postavljata sebe in svojo družino ‒ Nado Gaborovič in Nedeljko Pirjevec. Poleg njihovih življenjskih zgodb in vsebin treh izbranih romanov so v diplomskem delu predstavljene tudi avtobiografske zvrsti, ki se pojavljajo v navedenih delih. Diplomskemu delu je priložen popis spominov mojih prednic, ki je nastal kot zaključna naloga pri predmetu Sociologija spolov pod mentorstvom izr. prof. Mirjam Milharčič Hladnik. Tudi ti spomini opisujejo ženske kot matere in njihovo življenje v prejšnjem stoletju. Čeprav so ženski liki med seboj zelo različni, imajo skupne lastnosti, ki izhajajo iz dejstva, da so matere. Pri tem je lik matere Mire Mihelič pravo nasprotje vsem ostalim, ki se žrtvujejo za svoje otroke.
Ključne besede: avtobiografski roman, lik matere, družina, spomini, Mira Mihelič, Nedeljka Pirjevec, Nada Gaborovič
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 1058; Prenosov: 43
.pdf Polno besedilo (806,88 KB)

67.
TEMATIKA ISKANJA SPOLNE IDENTITETE V MLADINSKIH BESEDILIH SUZANE TRATNIK, JANJE VIDMAR, ALENKE SPACAL IN BRANETA MOZETIČA
Alenka Blažič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z literarnovednega vidika in queer teorije analiziram mladinska besedila, ki tematizirajo iskanje spolne identitete. Feministična literarna veda že od začetka ločuje družbeni spol od biološkega. Judith Butler nadgradi feministično teorijo z idejo o maškaradi spolne identitete, ki pravi, da je družbeni spol performans, ki ga delamo v kulturnem kontekstu. Vsebina diplomskega dela temelji na interpretaciji besedil, v katerih se pojavlja raznolikost spolnih identitet. V besedilih poskušam ugotoviti, kako literarni liki iščejo svojo spolno identiteto in kako se na iskanje spolne identitete odziva družbena resničnost. Izbrana besedila predstavljajo tudi kritiko sodobni družbi, saj se ta v svojem zavračanju drugačnosti neprimerno odziva na nekonvencionalne spolne identitete. Namen obravnavanih besedil je torej dekonstrukcija meja identitet in preseganje binarizma.
Ključne besede: iskanje spolne identitete, mladinski realistični roman, slikanica, queer teorija
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 821; Prenosov: 53
.pdf Polno besedilo (654,78 KB)

68.
PESMI V ILEGALNIH GORIŠKIH PUBLIKACIJAH V MEDVOJNEM OBDOBJU
Tina Zanardi, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavane pesmi v ilegalnih publikacijah, ki so izhajale v medvojnem obdobju na Goriškem, in sicer v naslednjih revijah: Iztok, Soča, Tihe besede, Pisanice, Gmajna, Brinjevke in Tavžentroža. Večino pesmi je napisala skupina pesnikov Lado Piščanc, Alojz Kocjančič, Ljubka Šorli in Milko Matičetov. Ugotavljam, da so pesmi dragocene, saj razkrivajo družbenopolitične in kulturne razmere Slovencev na Goriškem v času fašizma. Poleg tega je pregled teh publikacij razkril nekaj pesmi Ljubke Šorli in Milka Matičetova, ki nikoli niso bile ponatisnjene in literarnozgodovinsko obdelane.
Ključne besede: Goriške ilegalne publikacije, Lado Piščanc, Alojz Kocjančič, Ljubka Šorli, Milko Matičetov
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 1003; Prenosov: 61
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

69.
Določevanje koncentracij in testiranje baktericidnega delovanja koloidnega srebra v vodi
Andrej Jerkič, 2016, diplomsko delo

Opis: Koloidno srebro (Ag0) je vodna suspenzija delcev srebra v velikosti od 1 nm do 100 nm. Zaradi svojih edinstvenih lastnosti, kot so antibakterijsko in antivirusno delovanje, se pogosto uporablja predvsem v medicini in pri postopkih, povezanih z obdelavo vode. Koloidno srebro uvrščamo med težke kovine, ki jih človeško telo ni sposobno presnoviti, zaradi česar pride do nalaganja v ledvicah, koži, jetrih in nevronih, kar lahko vodi do negativnih zdravstvenih posledic. Nalaganje srebra v telesu lahko povzroči pljučni edem, krvavitve, nekrozo kostnega mozga, jeter in ledvic, argirijo, vrtoglavico ter nevrološke motnje. Prav zaradi morebitnih negativnih vplivov na živa bitja je pomembna natančna določitev koncentracije koloidnega srebra v vodi, ki je potrebna za ustrezno baktericidno delovanje in za zagotavljanje ustrezne kakovosti pitne vode, a hkrati ni nevarna zdravju. V diplomski nalogi smo določevali koncentracije koloidnega srebra v vodi iz 3 različnih virov z uporabo UV-Vis spektrofotometrije (SPEC) in spektroskopije s toplotnimi lečami (TLS). Z izračunom spodnje meje določevanja (LOD) za SPEC in TLS metodo smo pokazali, da je zaradi nižje LOD vrednosti TLS metoda primernejša za detekcijo Ag0 v vodi. Vrednosti koncentracije srebra so lahko nižje od LOD, katero lahko dosežemo s SPEC, zato ta metoda ni primerna za merjenje zelo nizkih koncentracij. S preučevanjem baktericidnega delovanja koloidnega srebra smo dokazali, da njegova prisotnost v koncentracijah, ki so enake maksimalnim dovoljenim koncentracijam (MCL), ni dovolj visoka za uničenje bakterij. Slednja koncentracija je ustrezna le za zaviranje oziroma onemogočanje razmnoževanja bakterij. Dokazali smo tudi, da imajo koncentracije Ag0, ki 300-krat presegajo vrednost MCL v vodi, visoko baktericidno učinkovitost (znižanje logaritemske vrednosti > 3). Baktericidno delovanje koloidnega srebra smo povezali z velikostjo in obliko nanodelcev. To smo določili z metodo, ki temelji na dinamičnem sipanju svetlobe (DLS), in z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM). Ugotovili smo, da se povprečna velikost delcev srebra povečuje z višanjem koncentracije Ag0. Največje spremembe smo zaznali med vzorcema s koncentracijo 50 ppb in 1 ppm ter med vzorcema z koncentracijo 1 ppm in 5 ppm. Pri primerjavi povprečne velikosti delcev med koncentracijama 5 in 15 ppm nismo zaznali velikih razlik. Sklepamo lahko, da se pri koncentracijah, višjih od 5 ppm, velikosti nanodelcev srebra ne spreminjajo več značilno s povečevanjem koncentracije Ag0. Z višanjem koncentracije srebra so se tvorili aglomerati, katerih velikost se je z višanjem koncentracije povečevala.
Ključne besede: koloidno srebro, spektrofotometrija, TLS, bakterije, absorbanca, SEM, aglomerati
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 1395; Prenosov: 60
.pdf Polno besedilo (2,42 MB)

70.
Pregled stanja in predlog sprememb ravnanja z odpadno embalažo v RS
Polona Peternelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Področje embalaže predstavlja zelo pomembno gospodarsko panogo z dolgo tradicijo. Pojavila se je z razmahom blagovne menjave, danes pa si življenje brez embalaže težko predstavljamo, saj nam omogoča zaščito, varnost, informiranost o izdelkih in lažjo dostopnost do življenjskih dobrin. Močno zmanjšuje poškodbe in posledično izgube izdelkov ter tako prispeva k učinkovitosti izrabe virov. Zelo pomemben vidik embalaže pa je vprašanje odpadne embalaže oz. varstva okolja. Evropska in slovenska zakonodaja sta intenzivno posegli na to področje in se ves čas dopolnjujeta, da bi čim bolj zmanjšali vpliv embalaže na okolje. Osnovno načelo je, da morajo podjetja, ki embalažo dajejo na trg, poskrbeti zanjo tudi, ko postane odpadek. Ta pristop imenujemo podaljšana odgovornost proizvajalca. V Sloveniji zakon vsem zavezancem, ki dajejo na trg več kot 15 ton embalaže na leto, predpisuje, da samostojno poskrbijo za odpadno embalažo ali se vključijo v eno od družb za ravnanje z odpadno embalažo. Zavezanci družbi plačujejo embalažnino, družba pa poskrbi za odpadno embalažo, ko ta postane odpadek. V diplomski nalogi sem s pomočjo poročil družb za ravnanje z odpadno embalažo, neposredno pridobljenih informacij ter objav v medijih pripravila pregled stanja na področju ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji ter poskušala ugotoviti, zakaj sistem ne deluje učinkovito. Na osnovi opravljenega pregleda sem predlagala spremembe, s katerimi bi sistem postal bolj učinkovit ter okoljsko in finančno vzdržen.
Ključne besede: embalaža, odpadna embalaža, podaljšana odgovornost proizvajalca
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 1050; Prenosov: 80
.pdf Polno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh