Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

81 - 90 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
81.
Vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja sorte Zelen (Vitis vinifera L.) na aromatične značilnosti vina
Franko Fabjan, 2017, diplomsko delo

Opis: Poleg sorte, geo-klimatskih pogojev in vinogradniških strategij v vinogradu so tudi vinarjeve odločitve glede izbora vinifikacijskih postopkov tiste, ki lahko odločilno vplivajo na končno kakovost vina, vključno z njegovimi aromatskimi značilnostmi. Z različnimi prijemi ali postopki pred alkoholno fermentacijo in med njo lahko vplivamo predvsem na ekstrakcijo in ohranitev primarnih ter na tvorbo sekundarnih aromatskih spojin. V okviru diplomskega dela smo s pomočjo modernih analitskih pristopov metabolnega profiliranja in tehnike GC/MS/MS preučevali vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja (krioekstrakcija s suhim ledom, stik s celimi jagodami med fermentacijo, klasični pristop-kontrola) na vsebnost prostih in vezanih aromatičnih spojin v mladih vinih Zelen, letnik 2014. Preučili smo tudi vpliv obravnavanih tehnologij na senzorične lastnosti, vezane na zaznave vonja v mladih vinih. Rezultati enoletnega poskusa so nakazali, da lahko s pomočjo krioekstrakcije v vinih Zelen povečamo izplene skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in terpenov, po drugi strani pa smo zaznali le trend povečanja vsebnosti skupnih višjih alkoholov pri vzorcih iz postopka dodajanja jagod med fermentacijo. V primeru vezanih aromatskih spojin smo s pomočjo postopka dodajanja jagod v primerjavi s kontrolo opazili trende povečanja vsebnosti nekaterih vezanih estrov, norizoprenoidov in višjih alkoholov, krioekstrakcija pa je večinoma povzročila trende k niţjim vsebnostim vezanih aromatskih spojin glede na kontrolne vzorce. Nazadnje so se tudi senzorična opazovanja z vonjem povezanih lastnosti vin zaključila preteţno v prid postopku z dodajanjem jagod med fermentacijo.
Ključne besede: 'Zelen' (Vitis Vinifera L.), alternativni pristopi v predelavi grozdja, krioekstrakcija, dodajanje sveţih jagod med alkoholno fermentacijo, proste aromatične spojine v vinu, vezane aromatične spojine v vinu, senzorika vina
Objavljeno: 23.01.2017; Ogledov: 2079; Prenosov: 142
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

82.
Presoja procesov oskrbne logistike v proizvodnji
Nejc Bensa, 2016, diplomsko delo

Ključne besede: Kanban, vlečni sistem, vitka proizvodnja, vitka logistika
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 1770; Prenosov: 154
.pdf Polno besedilo (2,26 MB)

83.
THE MORPHOLOGY DEPENDENCE ON GROWTH PARAMETERS IN NANOSTRUCTURED SEMICONDUCTORS
Miha Gunde, 2014, diplomsko delo

Opis: Poly(3-hexylthiophene) (P3HT) is an organic semiconductor material that is widely studied in the photovoltaics and transistor fields of research. The polymer exhibits a relatively high charge carrier mobility when the molecules are ordered in a crystalline way. In this case the material exhibits a fibril-like morphology, which is usually studied by atomic force microscopy (AFM). Previous studies show that blending P3HT with graphene can further improve the charge carrier transport properties of the film. In this experiment, the scanning electron microscope (SEM) has been chosen, due to its practical aspects such as speed of operation and ease of use. Three sets of samples have been analyzed, containing films made of P3HT+graphene blends at different concentrations. The aims of the experiment are: i) to find good conditions for the observation of the morphology features of the film ii) to perform a morphological analysis of the surface of three sets of samples containing both pure P3HT, and P3HT+graphene blend, and possibly to highlight correlation between morpholgy and the charge transport properties. Surface analysis is done by detecting the secondary electron (SE) emission, which is sensitive to topographical features of the surface. Good observation conditions were established by coating the specimen with a thin layer of conductive coating, using a high energy beam (30 keV), and tilting the sample to an angle (30 ◦ ). In two out of three of the analyzed pure P3HT films, the presence of fibrilles indicated a possibly good charge mobility, which has been confirmed by electrical measurements using time-of-flight photoconductivity method (TOF). The presence of graphene has only slightly modified morphology of the film. Features of graphene flakes, which lie flat in the film, have been observed such as flake edges and folds. The flakes are homogeneously dispersed in the film without forming any connected network. TOF measurements have shown an increase in mobility of the charge carriers in the P3HT+graphene film.
Ključne besede: scanning electron microscope, organic semiconductor thin film, P3HT, graphene, morphology
Objavljeno: 01.12.2016; Ogledov: 1772; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (30,93 MB)

84.
Svojilni pridevniki iz samostalnikov 2. moške sklanjatve
Ana Cukjati, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi preverjam, katera končnica prevladuje pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve v dejanski rabi. Glede na Slovensko slovnico (Toporišič 2000: 196) naj bi to bila končnica -ov-/-ev-, vendar se v rabi pojavlja tudi končnica -in-. V diplomski nalogi raziskujem svojilne pridevnike iz tistih samostalnikov 2. moške sklanjatve, ki jih kot primere podskupin te sklanjatve omenja Plesničarjeva (2012) – zanima me namreč, ali podskupine, ki jih omenja, vplivajo na izbiro končnice svojilnih pridevnikov. Le-te najprej preverjam v korpusu Gigafida, in sicer najprej v vseh korpusnih besedilih, nato pa samo v internetnih besedilih v Gigafidi. Izbiro končnice svojilnih pridevnikov iz samostalnikov 2. moške sklanjatve preverjam tudi s sestavljenim vprašalnikom, na katerega je odgovarjalo 50 ljudi. Korpusni rezultati kažejo, da pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve večinoma prevladuje končnica -ov-/-ev-, podobno kažejo tudi rezultati vprašalnika, le da se tu končnica -in- relativno pojavlja večkrat. Rezultati celotne raziskave kažejo, da se končnica -in- večkrat pojavlja na samostalnikih 1. skupine 2. moške sklanjatve, kar posredno dodatno upravičuje postulacijo podskupin, ki jih odkriva Plesničarjeva (2012). Pri pridevnikih iz samostalnikov 1. skupine 2. moške sklanjatve torej prihaja do kar velikega razkoraka med rabo in normo, ki zapoveduje, naj imajo vsi samostalniki moškega spola svojilnopridevniško končnico -ov-/-ev- (Toporišič 2000: 196).
Ključne besede: 2. moška sklanjatev, svojilni pridevniki, oblikoslovje, korpus, vprašalnik.
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 1898; Prenosov: 142
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

85.
Kakovost tal v mestnih vrtovih na območju Nove Gorice
Grega Sarka, 2016, diplomsko delo

Opis: Samooskrba s hrano je v zadnjem času zelo pomembna tematika. Ljudje se vse bolj zanimajo za pridelovanje lastne hrane in vrtnarjenje je v Sloveniji zelo razširjeno, tudi v mestnih območjih. Za namene tega diplomskega dela smo vzeli vzorce prsti iz petih točk mestnega območja Nove Gorice in en vzorec izven mestnega območja, ki je služil za primerjavo. V vseh vzorcih smo analizirali teksturo, vlago, organsko snov, pH, prevodnost, zadrževalno kapaciteto vode in vsebnost težkih kovin – železa, kadmija svinca in cinka. Naredili smo še ekotoksikološki test z deževniki. Rezultati kažejo, da nekatere točke, posebej tiste povsem zraven prometnic, niso primerne za gojenje vrtnin, saj so koncentracije težkih kovin presegale mejne vrednosti.
Ključne besede: analiza prsti, kakovost tal, mestni vrtovi, Nova Gorica, težke kovine  
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 2031; Prenosov: 135
.pdf Polno besedilo (2,82 MB)

86.
Measurements and modeling of air mass motion in the troposphere
Miha Živec, 2016, diplomsko delo

Opis: Throughout the history human race depended on weather, so one of the priorities for its survival was to understand weather patterns and to be able to forecast weather. With the development of powerful computers, atmospheric numerical methods and precision instruments for atmospheric monitoring, it is possible to predict weather with greater accuracy and for a longer period of time ahead. At the same time, we are able to gain improved understanding of physical processes that occur in the atmosphere and represent one of most important features in our world. This diploma thesis focuses on the lowest part of the atmosphere - troposphere only, as all weather occurs in the troposphere. Weather is a complete collection of momentary thermodynamic states in the atmosphere and is defined with thermodynamic variables and relations between them. The goal of this thesis is development and presentation of a new way to determine the direction and speed of air mass movement, based on the combination of passive and active remote sensing techniques. A lidar is being used to determine the range to an object, in our case a cloud, that can be used as a tracer in the air current. Simultaneously with lidar ranging of clouds that same clouds are being visually monitored in a series of optical photographs. Selecting and following the temporal evolution of distinct cloud features and their range allows us to calculate the speed of clouds. The performance of this method was tested on four cases in Feb. and Mar. 2016. Measurements were performed in Ajdovščina in different weather conditions. Along with remote sensing (infra-red lidar and optical cameras), ground measurements of wind at Ajdovščina were performed. Wind speeds and directions obtained from remote sensing were compared to atmospheric sounding data from Ljubljana and Udine at similar heights and performed within as small as possible time window. In all four cases remote sensing results for wind speeds and directions agree relatively well with atmospheric sounding. Deviations are expected to be primarily due to spatial and temporal mismatch between sounding and remote sensing measurements. Another source of uncertainties are the limitations of the present remote sensing method in the determination of the actual direction of the wind, however, theses limitations could be eliminated in the future by using an all-sky camera and vertical lidar configuration.
Ključne besede: remote sensing, wind, atmosphere
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 2496; Prenosov: 45
.pdf Polno besedilo (9,48 MB)

87.
Pozabljeni zdravnik
Rok Bratina, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava življenje in delo dr. Karla Pečnika, vsestransko izobraženega slovenskega izseljenca, ki je velik del svojega življenja preživel kot zdravnik jetičnih bolezni v Egiptu. Pričujoča naloga se osredotoča na Koroščevo brošuro Slovenci in mednarodni promet, ki jo je Pečnik napisal na podlagi večletnega preučevanja gospodarskega dogajanja v Egiptu. Ker je bil zelo dobro obveščen tudi o stanju v domovini, je s pomočjo goriškega politika Andreja Gabrščka leta 1898 izdal omenjeno brošuro v kateri je želel spodbuditi Slovence k bolj samostojnemu gospodarskemu delovanju, neodvisnemu od ostalih dežel v Habsburški monarhiji. Kot je zapisal Pečnik, je svetovna trgovina odpravila vse omejitve, ki bi lahko ovirale slovenske dežele na poti do gospodarske samostojnosti. Namen in cilj pričujoče diplomske naloge je bil predstaviti življenje in delo Karla Pečnika, ga ponovno obuditi v slovenski gospodarski zgodovini in ga v prihodnje predstavljati kot enega tistih posameznikov, ki so imeli eno pomembnejših vlog pri nadaljnjem razvoju slovenskega gospodarstva. Dokaz za to je danes moč najti v njegovi brošuri Slovenci in mednarodni promet.
Ključne besede: Habsburška monarhija, gospodarstvo, liberalizem, mednarodna trgovina, slovenske dežele, Egipt, Karol Pečnik.
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1637; Prenosov: 118
.pdf Polno besedilo (933,38 KB)

88.
Slovenska meščanka v zgodovinski resničnosti in literarni fikciji romanov Obraz v zrcalu, April, Severni sij in To noč sem jo videl
Saša Buti, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi prikazujem slovensko meščanko v fikciji in zgodovinski resničnosti. Pri tem se opiram na romane Obraz v zrcalu in April Mire Mihelič ter To noč sem jo videl in Severni sij Draga Jančarja. Obravnavani romani se dogajajo v obdobju med obema vojnama oziroma tik pred začetkom druge svetovne vojne. Mira Mihelič je dogajanje v romanih zajemala iz meščanskega sveta, v katerem je živela in katerega propada je bila priča, medtem ko je Drago Jančar snov našel v arhivskem gradivu. Oba avtorja glavne ženske like prikazujeta kot ranjene in ogoljufane v svojem ženskem bistvu. Gre za ženske, ki živijo v zakonu brez ljubezni in otrok, v katerih so prezaposlenemu in pasivnemu možu zgolj okrasek in v katerem je pomembno navzven ohranjati videz srečnega zakona. Svojo željo po ljubezni in zatajevani strasti tako poiščejo v ljubimčevem objemu, ki pa jih zaradi svoje preprostosti pogosto ne more razumeti. Takšna ljubezenska razmerja so polna vihrave ljubezni, v katero je pomešano ljubosumje, ki vodi tudi do nasilja. V romanih je skozi celotno zgodbo zaznati dvojnost, ki se kaže tako v notranjem svetu protagonistov kot tudi v odnosih med njimi.
Ključne besede: Meščanska ženska, obdobje med obema vojnama, meščanski zakon, ljubimec, prešuštvo, ljubosumje.
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 2118; Prenosov: 119
.pdf Polno besedilo (536,51 KB)

89.
RAZMNOŽEVANJE TIGRASTEGA KOMARJA (Aedes albopictus) V NOVI GORICI
Urban Česnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Goriška regija z Novo Gorico je zaradi milega podnebja in prehodne lege ugodno okolje za tujerodne vrste, tako rastlinske kot živalske. V zadnjih letih je invazivna vrsta tigrastega komarja (Aedes albopictus Skuse, 1894) na tem območju naselila areal, v katerem se nemoteno razmnožuje in vzdržuje stalno populacijo. V diplomskem delu smo se odločili spremljati letno dinamiko pojavljanja jajčec in ličink komarjev na različnih lokacijah mestnega, primestnega in gozdnega okolja. S preverjanjem prisotnosti ličink tigrastega komarja na različnih lokacijah smo poskušali dobiti odgovor na to, kje se nahajajo za to vrsto ugodni mikrohabitati. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo pasti, s katerimi smo spremljali številčnost ličink v okolju. Ob zaključku smo preverili še razmerje med številom ličink avtohtonih vrst komarjev in ličink tigrastega komarja. Dobljene vrednosti smo primerjali med seboj, ugotavljali dinamiko razmnoževanja in določali območja, ki jih ta vrsta v večjem številu naseljuje. Iz raziskave smo ugotovili, da tigrasti komar na tem območju naseljuje predvsem urbane habitate, manj pa je zastopan v gozdovih. Začetek pojavljanja prvih ličink smo zabeležili v drugi polovici maja, njihovo število je strmo naraščalo do julija, ko smo raziskavo tudi zaključili. Največje število ličink na vseh vzorčnih mestih je pripadalo tigrastemu komarju, manj pa je bilo avtohtonih vrst komarjev. Med preučevanimi potencialnimi razmnoževalnimi habitati smo daleč največjo številčnost ličink tigrastega komarja zaznali v peskolovih.
Ključne besede: Nova Gorica, invazivne vrste, Aedes albopictus, ličinke tigrastega komarja, razmnoževanje, reprodukcijska dinamika
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 2443; Prenosov: 130
.pdf Polno besedilo (3,62 MB)

90.
Fizikalna, kemijska in biološka analiza reke Idrijce od izvira do izliva
Monika Ferfolja, 2016, diplomsko delo

Opis: Reka Idrijca je zaradi 500-letnega rudarjenja, razvite industrije in bližine kmetijskih zemljišč potencialno zelo obremenjena reka. V diplomski nalogi smo se odločili analizirati fizikalne in kemijske parametre ter izvesti strupenostni test na bakterijah Vibrio fischeri, s katerimi smo ugotovili, na katerem delu od izvira do izliva je reka najbolj obremenjena ter poiskali vzroke za onesnaženje. Dobljene vrednosti smo primerjali z zakonsko predpisanimi mejnimi vrednostmi. Tako fizikalni, kot tudi kemijski parametri niso na nobenem merilnem mestu presegali zakonsko predpisanih mejnih vrednosti, kar nam pove, da reka Idrijca ni obremenjena reka. Enako velja za rezultate strupenostnega testa, ki so pokazali, da voda ni strupena za bakterije, saj se je njihova rast v večini vzorcev povečala. Najboljšo kakovost je reka Idrijca imela na prvem merilnem mestu (pri Lajštu), ki je najbližje izviru in kjer človek s svojimi aktivnostmi nima vpliva nanjo. Povišane koncentracije določenih parametrov pa smo dobili na četrtem merilnem mestu (po čistilni napravi Idrija).
Ključne besede: Reka Idrijca, onesnaženje rek, analiza reke, čistilna naprava, industrija
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 1733; Prenosov: 122
.pdf Polno besedilo (2,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh