Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

81 - 90 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
81.
Odnos med vodji in zaposlenimi v sobi za igro poker
Grega Leban, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni rezultati in ugotovitve, vezani na raziskavo odnosa med vodji in zaposlenimi v sobi za igro poker, ki smo jo izvedli z anketiranjem uslužbencev igralniško zabaviščnega centra Perla, podjetja Hit d.d.. Sama preučitev medsebojnega odnosa med vodji in zaposlenimi na delovnem mestu je tudi predstavljala cilj diplomskega dela. V ta namen sta bili pripravljeni dve vrsti anketnih vprašalnikov, vprašalnik, ki so ga rešili vodje (tako imenovani floormani) ter vprašalnik, ki so ga rešili zaposleni (tako imenovani krupjeji). Izpolnjenih je bilo 71 anket, od tega 59 s strani zaposlenih in 12 s strani vodij. Po opravljenem anketiranju smo podatke, pridobljene iz rešenih vprašalnikov, strnili v grafe. Ti kažejo odziv vodij in zaposlenih na trditve, vezane na medsebojni odnos na delovnem mestu ter na zadovoljstvo z delom, ki ga opravljajo tako eni kot tudi drugi, in hkrati predstavljajo rezultate te raziskave. Temu je sledila temeljita analiza podatkov, po kateri smo izluščili ključne ugotovitve opravljene raziskave. Izkazalo se je, da se mnenje vodij in zaposlenih glede njihovega odnosa ne razlikuje bistveno, hkrati pa smo prišli do spoznanja, da so oboji, vodje in zaposleni, zadovoljni z odnosom, ki ga imajo v sobi za igro poker oziroma so mnenja, da je ta relativno dober.
Ključne besede: medosebni odnosi na delovnem mestu, odnos med vodji in zaposlenimi, soba za igro poker, floorman, krupje
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1103; Prenosov: 72
.pdf Polno besedilo (1,17 MB)

82.
Zasnova sistema za ciljno spremljanje porabe energije
Janko Kavčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Metoda ciljnega spremljanja porabe energije je učinkovito orodje, s katerim lahko nadzorujemo porabo energije v podjetju. Opira se na meritve ter na pravilno odločanje in ukrepanje. V diplomskem delu obravnavamo problem ustvarjanja prikazov, vizualizacij in poročil iz neobdelanih podatkov, ki jih posredujejo merilniki porabe v bazo podatkov. Iz teh ustvarjenih prikazov lahko nato različne skupine zainteresiranih uporabnikov hitro vidijo informacije, ki jih zanimajo. Prikazi vsebujejo linijske grafe in tabelarične prikaze o porabi energije strojev, korelacijske diagrame o porabi energije glede na proizvedeno število izdelkov, glede na proizvedeno maso izdelkov, glede na število udarcev stroja ter graf kumulativne vsote in treemap prikaz. Ti prikazi služijo energetikom za lažje analiziranje stanja in odločanje o nadaljnjih ukrepih ter kot poročila nadrejenim. V diplomskem delu smo ugotovili, da je konstantno spremljanje izredno pomembno za obvladovanje energetskih tokov. Prikazi omogočajo lažje in hitrejše primerjanje porabe energije proizvodnih strojev med sabo in tudi z drugimi proizvodnimi spremenljivkami, hitreje se odkrivajo napake in se zato tudi hitreje odpravljajo. Tudi odločanje o nadaljnjih ukrepih je lažje, saj je na voljo več podatkov, prav tako je učinkovitejše spremljanje učinkov teh ukrepov in nadaljnje načrtovanje proizvodnje.
Ključne besede: ciljno spremljanje, raba energije, električna energija, kazalniki, informacijski sistem
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1208; Prenosov: 70
.pdf Polno besedilo (1,48 MB)

83.
ISKANJE PREDLOGOV IZBOLJŠAVE ORGANIZACIJSKE KLIME V IZBRANEM PODJETJU
Armand Zavec, 2016, diplomsko delo

Opis: Organizacijska klima je, kot že same besede povedo, obnašanje ter dojemanje vseh vidikov okolja v katerem zaposleni delujejo ter sodelujejo med seboj. Posamezna organizacija je predstavljena kot celota. Za vsako podjetje je pomembno, da je v delovnem okolju ugodna organizacijska klima. V ta namen sem tudi jaz preveril stanje organizacijske klime v okolju izbranega podjetja, kjer sem opravljal praktično usposabljanje. Da bi natančno preveril organizacijsko klimo v podjetju, sem za zaposlene pripravil vprašalnik, katerega sem oblikoval na spletni strani www.1ka.si. Tako sem lahko razposlal anketo med sodelujoče. Dobljene podatke sem nato obdelal s pomočjo programa Microsoft Excel, in predstavil podrobno analizo trenutnega stanja organizacijske klime v obliki grafov ter povprečnih vrednosti samih dimenzij. Po opravljeni raziskavi smo ugotovili, da se podjetje kot organizacija mora posvetiti v vprašalniku najslabše ocenjenim dimenzijam. V mojem primeru sta bili to dimenziji nagrajevanja ter ocena vodstva.
Ključne besede: organizacijska klima, dimenzije organizacijske klime, izbrano podjetje, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1055; Prenosov: 95
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

84.
Optimizacija skladiščnega poslovanja v oskrbni verigi
Bernard Grmek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ureditev skladiščnega poslovanja izbranega podjetja. V prvem, teoretičnem delu naloge opisujemo elemente logističnega sistema, oskrbne verige, skladiščno poslovanje in prednosti sodobne informacijske tehnologije v skladiščnem poslovanju. Predstavili smo prednosti brezpapirnega skladiščnega poslovanja, standarde črtnih kod in pomembnost urejenih oskrbnih verig. V praktičnem delu smo predstavili obstoječe stanje v skladišču, opisali obstoječe stanje prevzema, ter komisioniranja in izdaje blaga. Izluščili smo jedro problemov, opisali področja možnih izboljšav in ponudili rešitve in priporočila za optimizacijo danih problemov in izboljšanje sedanjega stanja. Ugotovili smo, da so skladiščni procesi neustrezni, skladiščno poslovanje neurejeno, saj dolgi postopki vzamejo preveč časa. Zaradi neuporabe avtomatskega zajema podatkov so skladiščni procesi daljši in večja je tudi možnost napak. Problematika se začne pri pomanjkanju skladiščnega prostora. Postopki prevzema, komisioniranja in izdaje blaga so dolgotrajni. Blago je skladiščeno na naključnih lokacijah, zato je pri komisioniranju opravljena veliko daljša pot ob iskanju materiala. Vse dokumente je treba ročno vnašati, kar je zelo zamudno. Predlagali smo nakup dodatnih regalov za odlaganje strešnih kritin, uvedbo uporabe črtne kode za vse artikle, uporabo terminalov za potrebe prevzema, komisioniranja in izdaje blaga, uvedbo lokacijsko vodenega skladišča ter posodobitev informacijskega sistema. S predlaganimi rešitvami bi podjetje zvišalo storilnost skladiščnih delavcev, znižalo stroške skladiščenja ter pridobilo konkurenčno prednost na trgu.
Ključne besede: Logistika, skladišče, črtna koda, komisioniranje, GS1 standardi, RIP, SOU.
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 1583; Prenosov: 93
.pdf Polno besedilo (756,80 KB)

85.
IZDELAVA MODELA LOGISTIKE V MALEM PODJETJU
Nejc Humar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali malo podjetje, ki se ukvarja s prodajo nerjavnih materialov. Pri opazovanju dela v podjetju smo spoznali probleme, ki se pojavljajo v procesu logistike. Ugotovili smo, da se v tem procesu trenutno ne analizira vseh tistih podatkov, ki jih analizirajo večja podjetja za učinkovito zniževanje stroškov poslovanja. Da bi znižali stroške poslovanja, smo se odločili izdelati nov model logistike, ki bi omogočal boljšo analizo podatkov. Procesov, ki so prikazani v izdelanem modelu logistike, ni možno vpeljati v poslovanje, dokler ne nadgradimo obstoječega informacijskega ERP sistema. Zato smo v diplomski nalogi podali tudi priporočila za nadgradnjo ERP sistema. V praktičnem delu je prikazana primerjava med modelom logistike, ki ga trenutno uporablja podjetje, in modelom logistike, ki smo ga izdelali sami. Ugotovili smo, da bi se ob uporabi izdelanega modela logistike dobiček podjetja letno povečal za 44 %.
Ključne besede: nabavna strategija, modeliranje procesov, nabavna logistika, optimalna količina zalog, zaloge, stroški, marža, TEI
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 1151; Prenosov: 80
.pdf Polno besedilo (1,34 MB)

86.
Sledljivost materialov na montažni liniji
Erik Ferfolja, 2016, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času v poslovanju je vidno, da se papirnato poslovanje postopoma zamenjuje z elektronskim. To se predvsem opazi v poslovanju med podjetji in tudi pri sledljivosti materiala v izbranem podjetju. Sledljivost se dandanes pospešeno uveljavlja kot orodje za izboljšavo delovnih procesov, pomoč pri odpravljanju napak in dodatna ponudba kupcem. Zagotavljanje ustrezne sledljivost in označevanje sestavnih delov za nemoteno delovanje proizvodne linije, je zahtevno delo, s katero se soočajo vsa podjetja. Prihajajo vedno nove zahteve in pričakovanja odjemalcev oz. kupcev, ki silijo podjetje k stalnemu izboljševanju in investiranju v boljše, zmogljivejše in kakovostnejše proizvodne zmogljivosti. Vse to pa je dobro tudi za samo podjetje, saj tako postane še bolj konkurenčno in vitko. Namen diplomskega dela je predstaviti problem sledenja materiala na proizvodnji liniji v izbranem podjetju. Najprej sem opisal trenutno stanje sledljivosti materialov v izbranem podjetju, in sicer potek sledljivosti od dobave materiala pa vse do porabe v proizvodni liniji. Opisal sem sledljivost na proizvodni liniji in probleme, ki nastajajo med samim procesom. Ugotovil sem, da največ težav nastane pri prenosu materiala v skladišče oz. na mesto oskrbe pri potrjevanju materiala ter med samim procesom pri oskrbovanju linije z materialom. Ob ugotovitvah napak in problemov sem predstavil tudi rešitve, ki bi izboljšale oz. nadgradile samo sledljivost materiala in obenem zagotovile še boljše sledenje ter doslednost.
Ključne besede: sledljivost, označevanje, šarža, dobavitelj
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 1004; Prenosov: 77
.pdf Polno besedilo (3,15 MB)

87.
Potencial podhlajevanja za izboljšanje mehanskih lastnosti orodnih jekel
Diego Uršič, 2016, diplomsko delo

Opis: Podhlajevanje orodnega jekla je široko sprejeta metoda v metalurški stroki, in sicer gre za dodatno toplotno obdelavo, ki se uporablja za povečanje transformacije avstenita v martenzit ter izboljšanje lastnosti ulitkov in strojno obdelanih delov. V praksi je najpogosteje uporabljana temperatura –80 °C, ki je značilna za plitvo podhlajevanje. Na drugi strani pa poznamo globoko podhlajevanje, pri katerem jeklo podhladimo na temperaturo –196 °C. Orodna jekla so legirana s tvorbo karbidnih elementov (tipično: vanadij, molibden in krom), poleg tega nekatere vrste jekla vsebujejo tudi kobalt, ki jima dviguje temperaturo, pri kateri se prične transformacija martenzita, in temperaturo, pri kateri se postopek konča. Dodajanje legirnih elementov služi predvsem dvema namenoma: izboljšanju trdote in zagotovitvi termično bolj stabilnih karbidov od cementita. Ob predpostavki, da je orodno jeklo ustrezno toplotno obdelano, so njegove lastnosti močno odvisne od legirnih elementov, ki so bili dodani, in njihove koncentracije. Namen diplomskega dela je določiti potencial procesa globokega podhlajevanja za izboljšanje lastnosti orodnih jekel ter izdelati analizo vpliva podhlajevanja na mehanske, nosilne in protiobrabne lastnosti orodnih jekel. V okviru eksperimentalnega dela sta bili izvedeni klasična vakuumska toplotna obdelava ter toplotna obdelava z vključenim globokim podhlajevanjem na treh tipih orodnega jekla za delo v hladnem. Njima sta sledila merjenje trdote, lomne žilavosti in obrabne odpornosti. Praktična vrednost diplomskega dela je v določitvi vpliva podhlajevanja in medsebojne odvisnosti mehanskih in triboloških lastnosti orodnih jekel za delo v hladnem.
Ključne besede: Podhlajevanje, toplotna obdelava, orodno jeklo, trdota, lomna žilavost, obraba
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 1123; Prenosov: 72
.pdf Polno besedilo (2,13 MB)

88.
Stabilnost in detekcija železovih ionov v vodi iz oblakov
Jasna Gelati, 2016, diplomsko delo

Opis: Izmed vseh prehodnih kovin je železo najbolj razširjen in najbolj reaktiven element v atmosferski tekoči fazi, ki ima ključno vlogo v vodni kemiji. Oksidacijsko stanje železa se lahko v raztopini spremeni, npr. železo v obliki Fe(II) se ob stiku z zračnim kisikom ali drugim oksidantom oksidira do Fe(III) in se izloči kot netopni hidratizirani oksid. Zaradi velikega števila železovih zvrsti in njihovih različnih stabilnosti je kompleksna kemija železa v vodnih raztopinah še slabo raziskana. Tako npr. v vodi iz oblakov (to je voda iz kapljic, ki tvorijo oblake) še niso bile izmerjene koncentracije in konstante stabilnosti železovih zvrsti z organskimi ligandi, ki so ključnega pomena za poznavanje topnosti železa v vodi iz oblakov in lahko dajo pomembne podatke o kemijskih procesih v atmosferi. V diplomski nalogi sem določevala optimalne pogoje obdelave vzorcev in njihovega shranjevanja za ohranitev razmerij železovih zvrsti v vodi iz oblakov pri uporabi UV-Vis-spektrofotometrije (SPEC) ter mikroskopije s toplotnimi lečami (TLM). Dokazali smo, da shranjevanje vzorcev pri temperaturi 4 C in v temi zagotavlja največjo stabilnost Fe(II) in Fe(III) tako v kopenski kot morski vodi iz oblakov. Konstanta rekcijske hitrosti pretvorbe ali izgube Fe(II) oziroma Fe(III) ionov (Kp) v morski vodi iz oblakov znaša -0,215 s-1, v kopenski vodi iz oblakov pa -0,067 s-1, kar je manj v primerjavi s shranjevanjem pri sobni temperaturi in na svetlobi, saj tam Kp v morski vodi iz oblakov znaša -0,319 s-1, kopenski vodi iz oblakov pa -0,210 s-1. Z izračunom spodnje meje določevanja (LOD) za SPEC in TLM metodo smo pokazali, da je zaradi nižje LOD-vrednosti TLM-metoda primernejša za detekcijo železovih zvrsti v vodi iz oblakov, ker lahko uporabimo manjše količine vzorcev (µL), katerih koncentracije so tudi lahko nižje od LOD, ki jo lahko dosežemo s SPEC.
Ključne besede: TLM, UV-Vis-spektrofotometrija, voda iz oblakov, Fe(II), Fe(III)
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1702; Prenosov: 74
.pdf Polno besedilo (2,39 MB)

89.
Učinki herbicida glifosata v čisti obliki in v pripravku na deževnike (Eisenia andrei)
Sandra Dukić, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva prihaja do vse večjih potreb po pridelavi hrane, posledično pa so tla izpostavljena vse večjim pritiskom izrabe ter različnim onesnaževalom, med katerimi prevladujejo pesticidi. Najbolj razširjen razred pesticidov v kmetijstvu so herbicidi, od katerih je najpogosteje uporabljen glifosat. Ker imajo pesticidi mnogokrat učinke na netarčne organizme, se zanje izvajajo ocene tveganj. Učinke na organizme se preverja s standardiziranimi ekotoksikološkimi testi. V okviru sledečega diplomskega dela se je raziskovalo oziroma primerjalo učinke dveh različnih oblik glifosata na deževnike vrste Eisenia andrei, Bouché, 1972. Uporabljen je bil glifosat v pripravku ter glifosat v obliki čiste aktivne učinkovine. Po podatkih iz literature naj bi bili pripravki zaradi vsebnosti pomožnih sredstev za talne organizme bolj strupeni. Pri ugotavljanju vpliva na rast deževnikov je prišlo do ugotovitve, da je glifosat v pripravku res bistveno bolj vplival na spremembo mas živali, saj so se v mnogih primerih znižale. Medtem so se pri čistem glifosatu povečale pri vseh uporabljenih koncentracijah pesticida. Na umrljivost v obeh primerih ni bilo vpliva, saj so preživele vse živali. Pri ugotavljanju vpliva na razmnoževanje je bil test s čistim glifosatom po kriterijih OECD neveljaven, zato ni bilo mogoče primerjati rezultatov. Vseeno je iz vseh dobljenih rezultatov mogoče sklepati, da glifosat za deževnike ni zelo strupen.
Ključne besede: Glifosat, pesticidi, deževniki, Eisenia andrei, strupenost, ekotoksikologija
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1329; Prenosov: 106
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

90.
Italijanski vrabec (Passer italiae) v Vipavski dolini
Mojca Grmek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali prisotnost odraslih samcev domačega vrabca (Passer domesticus Linnaeus, 1758) in italijanskega vrabca (Passer italiae Vieillot, 1817) ter križancev po naseljih v Vipavski dolini. Zanimalo nas je trenutno stanje, s pomočjo literature smo opisali tudi trend populacije italijanskih vrabcev v Vipavski dolini. Ugotovili smo, da delež odraslih samcev italijanskega vrabca v primerjavi z odraslimi samci domačega vrabca po naseljih od zahoda proti vzhodu Vipavske doline upada in da se je trend širjenja populacije italijanskih vrabcev po Vipavski dolini stabiliziral. Prav tako smo prišli do zaključka, da domači in italijanski vrabci med kmečkimi in mestnimi zgradbami ne izbirajo, temveč jih poseljujejo v skladu z razmerjem v naseljih.
Ključne besede: italijanski vrabec (Passer italiae), domači vrabec (Passer domesticus), populacijska dinamika, Vipavska dolina
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 1049; Prenosov: 113
.pdf Polno besedilo (2,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh