Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bolonia study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 188
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Mineralizacija odvečnega blata iz čistilnih naprav za komunalne odpadne vode s pomočjo ozonacije
Špela Hudobivnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Odvečno blato predstavlja veliko finančno breme, saj strošek odstranjevanja blata na čistilnih napravah predstavlja kar 50% do 60% celotne finančne porabe. V današnjem svetu poznamo in uporabljamo več različnih načinov in procesov, ki potrjeno zmanjšujejo odvečno blato nastalo med procesom čiščenja odpadnih voda. Eden izmed teh procesov je ozonacija. Za namene primerjave v raziskovalnem delu, se je najprej ozoniralo samo blato, nato se je postopek ozonacije integriral v proces čiščenja odpadne vode s šaržnim biološkim reaktorjem (SBR). Za ovrednotenje procesa smo analizirali parametre KPK, TN, TP, NO3--N in NH4+-N, z analizo sušin in žarin pa se je določila koncentracija blata in koncentracija hlapne snovi v blatu za oceno uspešnosti odstranjevanja blata. S samo ozonacijo smo uspeli doseči znižanje koncentracije blata za 60,7% pri dozi 80 g ozona/kg suhe snovi. Koncentracije KPK, TN in TP v supernatantu so se z višjo dozo ozona pričakovano povišale, saj slednji poškoduje celično steno celic v blatu, to pa povzroči da se znotrajcelične snovi razpustijo v supernatant. Točko preloma smo določili pri dozi 30 g ozona / kg suhe snovi, zaradi najvišjega skoka KPK ter sorazmerno nizkega in obvladljivega povečanja koncentracij TN in TP. Pri integraciji ozonacije v proces čiščenja odpadne vode smo dosegli 83% znižanje količine odvečnega blata, pri povprečni dozi 11,1 g ozona/kg suhe snovi blata. KPK, TN, TP, NO3-N in NH4-N so bili pri čiščenju odpadne vode na iztoku pod mejno vrednostjo za izpust. Največji problem je predstavljal TN zaradi velikega vpliva ozonacije na denitrifikacijo. Poraba energije za ozonacijo je znašala 453 kW h na tono dehidriranega blata, kar, po naših izračunih, znese 46,95 € po toni.
Keywords: Čiščenje odpadne vode, odvečno blato, ozon, ozonacija, mineralizacija blata
Published: 04.07.2017; Views: 440; Downloads: 13
.pdf Fulltext (2,69 MB)

2.
Značilnosti dinamike vsebnosti vodne pare v ozračju nad Vipavsko dolino z uporabo daljinskega zaznavanja s sistemom GPS
Samo Škrlec, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Vsebnost vodne pare v ozračju je ena pomembnejših meteoroloških spremenljivk pri numeričnem napovedovanju vremena kot tudi dolgoročnem preučevanju podnebja. Tradicionalni načini merjenja zaradi svojih pomanjkljivosti in stroškov obratovanja ne uspejo pokriti izredno heterogene prostorske in časovne porazdelitve vodne pare v ozračju. Z vse hitrejšim razvojem Globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (GNSS), med katere sodi tudi Globalni sistem pozicioniranja (GPS), se vedno bolj uveljavlja daljinsko zaznavanje vsebnosti vodne pare v ozračju na podlagi zakasnitev satelitskih signalov GNSS. V ta namen smo v diplomski nalogi na podlagi skoraj dvoletnih meritev GPS z dvema načrtno postavljenima stacionarnima sprejemnikoma na območju Vipavske doline po uveljavljeni metodologiji, računali skupno vsebnost vodne pare v stolpcu ozračja nad postajo GPS in v sloju ozračja znotraj Vipavske doline – od dna do roba Trnovske planote. Rezultate vsebnosti vodne pare v ozračju smo nato analizirali, primerjali in ovrednotili na podlagi izračunane absolutne vlage in drugih meteoroloških podatkov iz bližnjih merilnih postaj, opisov razvoja vremena in fotografij vremenskih razmer na območju Vipavske doline. Ugotovili smo, da lahko prisotnost padavin ter specifične nehomogene porazdelitve vlažnih zračnih mas vplivajo na razlike v absolutni vlagi, določeni na merilnih postajah in povprečni absolutni vlagi v ozračju Vipavske doline, ocenjeni s pomočjo zakasnitve signalov GNSS.
Keywords: daljinsko zaznavanje, meteorologija GNSS, GPS, troposferska zakasnitev, absolutna vlaga
Published: 30.05.2017; Views: 529; Downloads: 16
.pdf Fulltext (3,50 MB)

3.
VPLIV KMETIJSKE PRAKSE NA ŠTEVILČNOST TRAVNIŠKIH PTIC
Tjaša Grivec, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil raziskati, v kolikšni meri kmetijska praksa vpliva na populacije izbranih travniških vrst ptic. Raziskali smo vpliv datuma začetka prve košnje, hitrost povečevanja deleža pokošenih površin in hitrost rasti trave. Terensko delo je potekalo na desetih izbranih območjih v dinarski regiji Slovenije. Območja so bila izbrana na lokacijah, na katerih potekajo letni monitoringi ptic. Ugotovili smo, da je bila višja številčnost ptic zabeležena na območjih, na katerih se je košnja začela kasneje in je napredovala počasi, ter na območjih, pri katerih je delež pokošenih površin ob zaključku gnezditvene sezone predstavljal manj kot 50 % celotnega obravnavanega območja.
Keywords: košnja, travniki, ptice, populacije, dinarski svet
Published: 18.04.2017; Views: 383; Downloads: 20
.pdf Fulltext (1,99 MB)

4.
PHOTOLYSIS AND ECOTOXICITY OF THE ANTIBIOTIC CIPROFLOXACIN
Ketevan Neparidze, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Over the last few decades, numerous pharmaceuticals coming from domestic sewage, livestock, hospitals and industries have been determined in ground, surface and drinking waters. A common example of these pollutants are fluoroquinolones, which are powerful antibiotics used in human and veterinary medicine. The presence of fluoroquinolones in the environment even at low concentration constitutes a threat to ecosystems and human health because they can lead to bacterial resistance issues. Up to now the environmental impacts of fluoroquinolones and their degradation products are not fully understood but it is known that they can negatively affect plants and aquatic organisms. In this study the degradation of ciprofloxacin (CIP) present in synthetic freshwater was investigated under simulated sunlight. Concentrations before and after degradation were determined using HPLC-DAD. The mineralisation rate of the treated solution was monitored on a total organic carbon analyser. The ecotoxicity of the initial samples and the degradation mixtures was assessed on organisms belonging to different trophic levels: a marine bacterium (Vibrio fischeri), a freshwater invertebrate (Daphnia magna) and seed clover (Trifolium repens). In parallel, the EC50 of CIP was determined for all organisms. The Vibrio fischeri and Trifolium repens tests showed that EC50 value was more than 250 mg/L and for Daphnia magna was 190 mg/L. Photolysis of CIP showed that after 90 min of irradiation, CIP was almost totally degraded (99%). Photolysis process of CIP led to the formation of toxic by-products towards Vibrio fischeri. The toxicity test results on Trifolium repens did not show significant difference between the control and the treated plants. Thus, CIP and its degradation products have no effect on the germination or root length of Trifolium repens. Tests on Daphnia magna after 240 min irradiation showed a 94% reduction of the toxic effect. Non-purgeable organic carbon (NPOC) analysis showed that there is no significant mineralisation of the sample even after 240 min of irradiation.
Keywords: Key words: fluoroquinolones, ciprofloxacin, photolysis, toxicity tests, EC50 determination
Published: 31.01.2017; Views: 523; Downloads: 55
.pdf Fulltext (947,78 KB)

5.
Vpliv metformina in sorodnih ksenobiotikov na viabilnost celic raka dojke
Sara Klemenčič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Farmacevtska industrija se danes med drugim sooča tudi z negativnimi vplivi svojih proizvodov na okolje. Tak primer je metformin, ki spada med najpogosteje predpisana zdravila v procesih zdravljenja diabetesa tipa II in je hkrati v fazi kliničnih raziskav kot zdravilo za zdravljenje rakavih obolenj. Deluje tako, da zavira celično dihanje, niža proizvodnjo ATP in aktivira z AMP-aktivirano protein kinazo (AMPK), ki je glavni metabolični senzor v evkariontskih celicah. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, ali metformin in sorodni ksenobiotiki, povezani z delovanjem AMPK (spojina C in bromokrotonska kislina), vplivajo na rast visoko invazivnih celic adenokarcinoma dojke MDA-MB-231. To smo storili s pomočjo spektrofluorimetričnega testa viabilnosti z barvilom Presto Blue, ki temelji na sposobnosti zdravih celic, da reducirajo barvilo po vstopu v celico. Pokazali smo, da obstaja linearna zveza med številom celic MDA-MB-231 v populaciji in fluorescenčnim signalom barvila, kar potrjuje ustreznost izbrane metode. Celice smo gojili 48 h pri optimalnih pogojih in v prisotnosti različnih koncentracij vsake od treh učinkovin. Pokazali smo, da viabilnost celic pojema z naraščanjem koncentracije učinkovine. Rezultati kažejo, da inhibicija kataboličnih in oksidativnih procesov v celici (mitohondrijsko dihanje, oksidacija maščobnih kislin in aktivacija AMPK) negativno vpliva na rast in preživetje celic MDA-MB-231. Z našimi rezultati smo prispevali k boljšemu razumevanju mehanizma delovanja metformina in sorodnih zdravilnih učinkovin usmerjenih proti kataboličnemu metabolizmu.
Keywords: viabilnost, metformin, bromokrotonska kislina, spojina C, dorzomorfin, AMPK, rak dojke, MDA-MB-231
Published: 31.01.2017; Views: 768; Downloads: 46
.pdf Fulltext (1,08 MB)

6.
Kakovost tal v mestnih vrtovih na območju Nove Gorice
Grega Sarka, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Samooskrba s hrano je v zadnjem času zelo pomembna tematika. Ljudje se vse bolj zanimajo za pridelovanje lastne hrane in vrtnarjenje je v Sloveniji zelo razširjeno, tudi v mestnih območjih. Za namene tega diplomskega dela smo vzeli vzorce prsti iz petih točk mestnega območja Nove Gorice in en vzorec izven mestnega območja, ki je služil za primerjavo. V vseh vzorcih smo analizirali teksturo, vlago, organsko snov, pH, prevodnost, zadrževalno kapaciteto vode in vsebnost težkih kovin – železa, kadmija svinca in cinka. Naredili smo še ekotoksikološki test z deževniki. Rezultati kažejo, da nekatere točke, posebej tiste povsem zraven prometnic, niso primerne za gojenje vrtnin, saj so koncentracije težkih kovin presegale mejne vrednosti.
Keywords: analiza prsti, kakovost tal, mestni vrtovi, Nova Gorica, težke kovine  
Published: 11.11.2016; Views: 834; Downloads: 56
.pdf Fulltext (2,82 MB)

7.
RAZMNOŽEVANJE TIGRASTEGA KOMARJA (Aedes albopictus) V NOVI GORICI
Urban Česnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Goriška regija z Novo Gorico je zaradi milega podnebja in prehodne lege ugodno okolje za tujerodne vrste, tako rastlinske kot živalske. V zadnjih letih je invazivna vrsta tigrastega komarja (Aedes albopictus Skuse, 1894) na tem območju naselila areal, v katerem se nemoteno razmnožuje in vzdržuje stalno populacijo. V diplomskem delu smo se odločili spremljati letno dinamiko pojavljanja jajčec in ličink komarjev na različnih lokacijah mestnega, primestnega in gozdnega okolja. S preverjanjem prisotnosti ličink tigrastega komarja na različnih lokacijah smo poskušali dobiti odgovor na to, kje se nahajajo za to vrsto ugodni mikrohabitati. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo pasti, s katerimi smo spremljali številčnost ličink v okolju. Ob zaključku smo preverili še razmerje med številom ličink avtohtonih vrst komarjev in ličink tigrastega komarja. Dobljene vrednosti smo primerjali med seboj, ugotavljali dinamiko razmnoževanja in določali območja, ki jih ta vrsta v večjem številu naseljuje. Iz raziskave smo ugotovili, da tigrasti komar na tem območju naseljuje predvsem urbane habitate, manj pa je zastopan v gozdovih. Začetek pojavljanja prvih ličink smo zabeležili v drugi polovici maja, njihovo število je strmo naraščalo do julija, ko smo raziskavo tudi zaključili. Največje število ličink na vseh vzorčnih mestih je pripadalo tigrastemu komarju, manj pa je bilo avtohtonih vrst komarjev. Med preučevanimi potencialnimi razmnoževalnimi habitati smo daleč največjo številčnost ličink tigrastega komarja zaznali v peskolovih.
Keywords: Nova Gorica, invazivne vrste, Aedes albopictus, ličinke tigrastega komarja, razmnoževanje, reprodukcijska dinamika
Published: 30.09.2016; Views: 1157; Downloads: 48
.pdf Fulltext (3,62 MB)

8.
Fizikalna, kemijska in biološka analiza reke Idrijce od izvira do izliva
Monika Ferfolja, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Reka Idrijca je zaradi 500-letnega rudarjenja, razvite industrije in bližine kmetijskih zemljišč potencialno zelo obremenjena reka. V diplomski nalogi smo se odločili analizirati fizikalne in kemijske parametre ter izvesti strupenostni test na bakterijah Vibrio fischeri, s katerimi smo ugotovili, na katerem delu od izvira do izliva je reka najbolj obremenjena ter poiskali vzroke za onesnaženje. Dobljene vrednosti smo primerjali z zakonsko predpisanimi mejnimi vrednostmi. Tako fizikalni, kot tudi kemijski parametri niso na nobenem merilnem mestu presegali zakonsko predpisanih mejnih vrednosti, kar nam pove, da reka Idrijca ni obremenjena reka. Enako velja za rezultate strupenostnega testa, ki so pokazali, da voda ni strupena za bakterije, saj se je njihova rast v večini vzorcev povečala. Najboljšo kakovost je reka Idrijca imela na prvem merilnem mestu (pri Lajštu), ki je najbližje izviru in kjer človek s svojimi aktivnostmi nima vpliva nanjo. Povišane koncentracije določenih parametrov pa smo dobili na četrtem merilnem mestu (po čistilni napravi Idrija).
Keywords: Reka Idrijca, onesnaženje rek, analiza reke, čistilna naprava, industrija
Published: 30.09.2016; Views: 859; Downloads: 46
.pdf Fulltext (2,74 MB)

9.
Optimiranje zbiranja komunalnih odpadkov
Tjaša Steinman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V razvitem svetu ima zbiranje odpadkov dolgo tradicijo in danes zajema veliko večino odpadkov. Po povečevanju deleža zajema, ki je potekalo v preteklosti je sedaj pozornost namenjena izboljšavam zbiranja v smislu večje učinkovitosti, podpori novim zahtevam za ponovno uporabo odpadkov ter udobni in dobri storitvi za uporabnike. Zbiranje odpadkov je v sistemu ravnanja z odpadki še posebej pomembno, ker predstavlja neposredni stik z uporabniki ter je izvedbeno in poslovno pomemben. Najbolj razširjen je t.im. prinašalni sistem, kjer uporabniki prinašajo ločene frakcije na najbližje zbirno mesto, vse bolj pa se uveljavlja sistem »od vrat do vrat« po katerem zbiralec odpadkov le-te pobira neposredno pri uporabniku. Slednji pristop zahteva prilagoditve a prinaša tudi nove možnosti za izboljšanje sistema zato je zanimiva primerjava obeh pristopov. Oba pristopa sem v moji diplomi tudi bolj podrobno opisala. V literaturi sem poiskala primerjave oz. poročila za delovanje obeh sistemov z vidika izvedbe, učinkovitosti in stroškov. V sklopu naloge sem opravila pogovore s predstavniki komunalnih podjetij, kjer sistem od vrat do vrat vsaj delno uporabljajo, da sem dobila podatke o izkušnjah z uvedbo. Navedena je tudi analiza uvedbe novega sistema v naselju Grčna ter nekaj alternativnih pristopov k zbiranju odpadkov. Na osnovi raziskave zaključujem, da je postopna uvedba sistema od vrat do vrat smiselna saj predstavlja nadgradnjo sistema predvsem v smislu izboljšanja upravljanja z viri in uvaja večjo sledljivost. Prehod je predvsem organizacijski izziv, medtem ko se stroški izvajanja dolgoročno ne dvignejo.
Keywords: Sistem od vrat do vrat, prinašalni sistem, komunalni odpadki, ločene frakcije
Published: 30.09.2016; Views: 842; Downloads: 44
.pdf Fulltext (1,37 MB)

10.
Določevanje srebrovih zvrsti v tekočih vzorcih
Aleš Grahovac, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Srebro ima dolgo zgodovino uporabe zaradi svojega antibakterijskega učinka, vendar ga v moderni medicini srečamo predvsem pri lokalnem zdravljenju ožganin. V alternativni medicini se je za razliko prijela uporaba koloidnega srebra, to je nanodelcev srebra v vodnem koloidu, kot naravnega antibiotika. Odvisno od doze, se z uporabo lahko pojavijo tudi negativni stranski učinki, predvsem argirija, ki zaradi nalaganja srebra v tkivih povzroča sivo obarvanje kože. Zaradi tega je pomembno, da natančno nadziramo koncentracije koloidnega srebra v uporabi. V diplomskem delu smo z uporabo kemijske redukcije pripravili vzorce koloidnega srebra, katere smo uporabili za izračun meje detekcije (LOD) metod UV-VIS spektrofotometrije ter spektroskopije s toplotno lečo (TLS), tako v serijski (BM) kot pretočni (FIA) postavitvi. Sledilo je preverjanje koncentracije koloidnega in celotnega srebra v 5 komercialno dostopnih vzorcih, ter z uporabo splakovanja s kislino še možnosti nalaganja srebrovih nanodelcev na stene posode v katerih je bilo koloidno srebro shranjevano. Kot najobčutljivejša od preverjenih merilnih metod se je izkazala TLS-BM, katere LOD je bila več kot 350-krat nižji od UV-VIS spektrofotometrije (LOD (UV-VIS) = 32,00 ppb; LOD (TLS-BM) = 0,09 ppb; LOD (TLS-FIA) = 0,45 ppb). Vseh 5 preizkušenih vzorcev je imelo koncentracije koloidnega srebra nižje od navedenih na embalaži (od 32- do 283-krat nižje), koncentracije celotnega srebra pa večinoma višje od navedenih za koloidno srebro (20 % – 107 % več od navedene), po čemer lahko sklepamo, da je večina srebra v ionski obliki. Delci koloidnega srebra so se bolj nalagali na stene posod v katerih je bilo koloidno srebro hranjeno iz stekla kot iz plastike (155-317 ppb za steklo, 11-15 ppb za plastiko). TLS-BM je preprosta in učinkovita metoda za merjenje koncentracije nanosrebra v vodnem koloidu. Koncentracija srebra v testiranih vzorcih koloidnega srebra ne ustrezajo navedenim, zato velja pri nakupu večja pozornost.
Keywords: koloidno srebro, spektrofotometrija, TLS, antibiotiki
Published: 30.09.2016; Views: 1033; Downloads: 53
.pdf Fulltext (2,02 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top