Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 190
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Optimiranje zbiranja komunalnih odpadkov
Tjaša Steinman, 2016, diplomsko delo

Opis: V razvitem svetu ima zbiranje odpadkov dolgo tradicijo in danes zajema veliko večino odpadkov. Po povečevanju deleža zajema, ki je potekalo v preteklosti je sedaj pozornost namenjena izboljšavam zbiranja v smislu večje učinkovitosti, podpori novim zahtevam za ponovno uporabo odpadkov ter udobni in dobri storitvi za uporabnike. Zbiranje odpadkov je v sistemu ravnanja z odpadki še posebej pomembno, ker predstavlja neposredni stik z uporabniki ter je izvedbeno in poslovno pomemben. Najbolj razširjen je t.im. prinašalni sistem, kjer uporabniki prinašajo ločene frakcije na najbližje zbirno mesto, vse bolj pa se uveljavlja sistem »od vrat do vrat« po katerem zbiralec odpadkov le-te pobira neposredno pri uporabniku. Slednji pristop zahteva prilagoditve a prinaša tudi nove možnosti za izboljšanje sistema zato je zanimiva primerjava obeh pristopov. Oba pristopa sem v moji diplomi tudi bolj podrobno opisala. V literaturi sem poiskala primerjave oz. poročila za delovanje obeh sistemov z vidika izvedbe, učinkovitosti in stroškov. V sklopu naloge sem opravila pogovore s predstavniki komunalnih podjetij, kjer sistem od vrat do vrat vsaj delno uporabljajo, da sem dobila podatke o izkušnjah z uvedbo. Navedena je tudi analiza uvedbe novega sistema v naselju Grčna ter nekaj alternativnih pristopov k zbiranju odpadkov. Na osnovi raziskave zaključujem, da je postopna uvedba sistema od vrat do vrat smiselna saj predstavlja nadgradnjo sistema predvsem v smislu izboljšanja upravljanja z viri in uvaja večjo sledljivost. Prehod je predvsem organizacijski izziv, medtem ko se stroški izvajanja dolgoročno ne dvignejo.
Ključne besede: Sistem od vrat do vrat, prinašalni sistem, komunalni odpadki, ločene frakcije
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 952; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo (1,37 MB)

12.
Določevanje srebrovih zvrsti v tekočih vzorcih
Aleš Grahovac, 2016, diplomsko delo

Opis: Srebro ima dolgo zgodovino uporabe zaradi svojega antibakterijskega učinka, vendar ga v moderni medicini srečamo predvsem pri lokalnem zdravljenju ožganin. V alternativni medicini se je za razliko prijela uporaba koloidnega srebra, to je nanodelcev srebra v vodnem koloidu, kot naravnega antibiotika. Odvisno od doze, se z uporabo lahko pojavijo tudi negativni stranski učinki, predvsem argirija, ki zaradi nalaganja srebra v tkivih povzroča sivo obarvanje kože. Zaradi tega je pomembno, da natančno nadziramo koncentracije koloidnega srebra v uporabi. V diplomskem delu smo z uporabo kemijske redukcije pripravili vzorce koloidnega srebra, katere smo uporabili za izračun meje detekcije (LOD) metod UV-VIS spektrofotometrije ter spektroskopije s toplotno lečo (TLS), tako v serijski (BM) kot pretočni (FIA) postavitvi. Sledilo je preverjanje koncentracije koloidnega in celotnega srebra v 5 komercialno dostopnih vzorcih, ter z uporabo splakovanja s kislino še možnosti nalaganja srebrovih nanodelcev na stene posode v katerih je bilo koloidno srebro shranjevano. Kot najobčutljivejša od preverjenih merilnih metod se je izkazala TLS-BM, katere LOD je bila več kot 350-krat nižji od UV-VIS spektrofotometrije (LOD (UV-VIS) = 32,00 ppb; LOD (TLS-BM) = 0,09 ppb; LOD (TLS-FIA) = 0,45 ppb). Vseh 5 preizkušenih vzorcev je imelo koncentracije koloidnega srebra nižje od navedenih na embalaži (od 32- do 283-krat nižje), koncentracije celotnega srebra pa večinoma višje od navedenih za koloidno srebro (20 % – 107 % več od navedene), po čemer lahko sklepamo, da je večina srebra v ionski obliki. Delci koloidnega srebra so se bolj nalagali na stene posod v katerih je bilo koloidno srebro hranjeno iz stekla kot iz plastike (155-317 ppb za steklo, 11-15 ppb za plastiko). TLS-BM je preprosta in učinkovita metoda za merjenje koncentracije nanosrebra v vodnem koloidu. Koncentracija srebra v testiranih vzorcih koloidnega srebra ne ustrezajo navedenim, zato velja pri nakupu večja pozornost.
Ključne besede: koloidno srebro, spektrofotometrija, TLS, antibiotiki
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 1164; Prenosov: 60
.pdf Polno besedilo (2,02 MB)

13.
UGOTAVLJANJE STRUPENOSTI ACETAMIPRIDA NA KOPENSKE ENAKONOŽNE RAKE VRSTE Porcellio scaber (Isopoda, Crustacea)
Mateja Petavs Kristančič, 2016, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela sem opravila dva enaka 14-dnevna prehranjevalna poskusa, v katerih sem kopenske enakonožne rake Porcellio scaber, Latreille 1804 izpostavila acetamipridu, pesticidu, uporabnem v kmetijstvu, dodanem v hrano v koncentracijah 0, 10, 25 in 50 μg acetamiprida g-1 suhe mase lista. Spremljala sem preživetje živali in sem živali ter zaužite liste stehtala pred in na koncu poskusa. Ravno tako sem na koncu poskusa stehtala njihove iztrebke v petrijevkah. S pridobljenimi podatki sem izračunala učinkovitost asimilacije (AE). Po končanem poskusu sem živalim odstranila prebavne žleze (hepatopankreas), jih homogenizirala in dodala ustrezne reagente za spektofotometrično določanje malondialdehida (MDA), pokazatelja stresa. Vzorcem sem izmerila absorbance pri različnih valovnih dolžinah (280, 535 in 600 nm) ter po enačbi iz literature izračunala odstotek vsebnosti MDA. Vrednosti so predstavljene brez enot. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti: kakšne učinke povzročajo različne koncentracije acetamiprida na smrtnost, spremembo telesne mase, količino zaužitih listov, količino iztrebkov ter ugotoviti povezavo med fiziološkimi parametri (prehranjevanje, iztrebljanje, asimilacijska učinkovitost) in lipidno peroksidacijo pri modelnem organizmu Porcellio scaber, Latreille 1804. Dobljeni rezultati v obeh 14-dnevnih prehranjevalnih poskusih so pokazali majhne razlike v umrljivosti, količini zaužite hrane, v spremembi telesne mase in učinkovitosti asimilacije. Med prvim poskusom je poginilo nekaj več osebkov kot med drugim poskusom. Živali so v prvem poskusu izgubile telesno maso, tako v kontrolni skupini, kot pri vseh izpostavljenih koncentracijah, več pri koncentraciji 10 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista, malo manj pri višjih koncentracijah acetamiprida v hrani (25 in 50 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista). Med drugim poskusom je živalim telesna masa naraščala, le živalim, izpostavljenim koncentraciji 50 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista, je telesna masa padla. Ker sem pričakovala, da se bo z višanjem koncentracije acetamiprida v hrani zmanjševala telesna masa živali (manj zaužitih listov), sem pričakovala tudi premosorazmeren odnos med koncentracijo acetamiprida in vsebnostjo MDA v vzorcih. Torej naraščanje koncentracije MDA z naraščanjem koncentracije acetamiprida. Rezultati so pokazali drugače. Vsebnost MDA v prebavnih žlezah je bila v obeh poskusih nizka (0,3). Malce višja vsebnost MDA (0,6) se je pokazala le v prvem poskusu pri živalih, ki so bile izpostavljene 25 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista. Iz rezultatov vsebnosti MDA v vzorcih je bilo ugotovljeno, da živali niso bile pod večjim stresom, torej lahko sklepamo, da izpostavljenost kopenskih enakonožnih rakov Porcellio scaber, Latreille 1804 acetamipridu v navedenih koncentracijah znotraj 14-dnevnega obdobja ni povzročala negativnih sprememb v življenjskem ciklusu živali.
Ključne besede: prehranjevalni poskus, Porcellio scaber, Latreille 1804, acetamiprid, lipidna peroksidacija
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 800; Prenosov: 53
.pdf Polno besedilo (1,53 MB)

14.
VPLIV KOPALCEV NA BENTOŠKE NEVRETENČARJE V OBALNEM PASU BOHINJSKEGA JEZERA
Vanja Kristančič, 2016, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo v litoralnem pasu Bohinjskega jezera od junija do semptembra trikrat vzorčili na sedmih izbranih mestih, da bi ocenili vpliv kopalcev na številčnost bentoških nevretenčarjev (makroinvertebratov). Primerjali smo številčnost populacij med vzorčnimi mesti in pripadajočim referenčnim mestom (referenčno mesto 1 z vzorčnimi mesti 1 in 2 ter referenčno mesto 2 z vzorčnimi mesti 3, 4 in 5). Zajeli smo 21 plastenk z bentoškimi vzorci (vsaka predstavlja 0,64 m2 površine litoralnega pasu v jezeru na globini 0,5 m dveh referenčnih in petih vzorčnih mest, ki predstavljajo s turisti različno obremenjene dele vzhodnega obrežja jezera (Kopalno območje Fužinski zaliv)). S presejanjem smo ločili vse osebke, večje od 2 mm. Po določanju organizmov smo označili 336 epic za 13 skupin: Nematoda (gliste), Bivalvia (školjke), Gastropoda (polži), Oligochaeta (maloščetinci), Hirudinea (pijavke), Ephemeroptera (enodnevnice), Plecoptera (vrbnice), Odonata (kačji pastirji), Coleoptera (hrošči), Heteroptera (stenice), Megaloptera (velekrilci), Trichoptera (mladoletnice), Diptera (dvokrilci). S pomočjo primerjave gibanja populacij med vzorčnimi mesti in ustreznim referenčnim mestom smo določili 3 kritična mesta (pri čolnarni, pri cerkvi sv. Janeza Krstnika in pri urejenem delu kopališča) in 3 kritične skupine (gliste, maloščetinci in dvokrilci).
Ključne besede: Bohinjsko jezero, Kopalno območje Fužinski zaliv, bentoški nevretenčarji, vpliv kopalcev.
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 841; Prenosov: 51
.pdf Polno besedilo (1,55 MB)

15.
Stabilnost in detekcija železovih ionov v vodi iz oblakov
Jasna Gelati, 2016, diplomsko delo

Opis: Izmed vseh prehodnih kovin je železo najbolj razširjen in najbolj reaktiven element v atmosferski tekoči fazi, ki ima ključno vlogo v vodni kemiji. Oksidacijsko stanje železa se lahko v raztopini spremeni, npr. železo v obliki Fe(II) se ob stiku z zračnim kisikom ali drugim oksidantom oksidira do Fe(III) in se izloči kot netopni hidratizirani oksid. Zaradi velikega števila železovih zvrsti in njihovih različnih stabilnosti je kompleksna kemija železa v vodnih raztopinah še slabo raziskana. Tako npr. v vodi iz oblakov (to je voda iz kapljic, ki tvorijo oblake) še niso bile izmerjene koncentracije in konstante stabilnosti železovih zvrsti z organskimi ligandi, ki so ključnega pomena za poznavanje topnosti železa v vodi iz oblakov in lahko dajo pomembne podatke o kemijskih procesih v atmosferi. V diplomski nalogi sem določevala optimalne pogoje obdelave vzorcev in njihovega shranjevanja za ohranitev razmerij železovih zvrsti v vodi iz oblakov pri uporabi UV-Vis-spektrofotometrije (SPEC) ter mikroskopije s toplotnimi lečami (TLM). Dokazali smo, da shranjevanje vzorcev pri temperaturi 4 C in v temi zagotavlja največjo stabilnost Fe(II) in Fe(III) tako v kopenski kot morski vodi iz oblakov. Konstanta rekcijske hitrosti pretvorbe ali izgube Fe(II) oziroma Fe(III) ionov (Kp) v morski vodi iz oblakov znaša -0,215 s-1, v kopenski vodi iz oblakov pa -0,067 s-1, kar je manj v primerjavi s shranjevanjem pri sobni temperaturi in na svetlobi, saj tam Kp v morski vodi iz oblakov znaša -0,319 s-1, kopenski vodi iz oblakov pa -0,210 s-1. Z izračunom spodnje meje določevanja (LOD) za SPEC in TLM metodo smo pokazali, da je zaradi nižje LOD-vrednosti TLM-metoda primernejša za detekcijo železovih zvrsti v vodi iz oblakov, ker lahko uporabimo manjše količine vzorcev (µL), katerih koncentracije so tudi lahko nižje od LOD, ki jo lahko dosežemo s SPEC.
Ključne besede: TLM, UV-Vis-spektrofotometrija, voda iz oblakov, Fe(II), Fe(III)
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1298; Prenosov: 50
.pdf Polno besedilo (2,39 MB)

16.
Učinki herbicida glifosata v čisti obliki in v pripravku na deževnike (Eisenia andrei)
Sandra Dukić, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva prihaja do vse večjih potreb po pridelavi hrane, posledično pa so tla izpostavljena vse večjim pritiskom izrabe ter različnim onesnaževalom, med katerimi prevladujejo pesticidi. Najbolj razširjen razred pesticidov v kmetijstvu so herbicidi, od katerih je najpogosteje uporabljen glifosat. Ker imajo pesticidi mnogokrat učinke na netarčne organizme, se zanje izvajajo ocene tveganj. Učinke na organizme se preverja s standardiziranimi ekotoksikološkimi testi. V okviru sledečega diplomskega dela se je raziskovalo oziroma primerjalo učinke dveh različnih oblik glifosata na deževnike vrste Eisenia andrei, Bouché, 1972. Uporabljen je bil glifosat v pripravku ter glifosat v obliki čiste aktivne učinkovine. Po podatkih iz literature naj bi bili pripravki zaradi vsebnosti pomožnih sredstev za talne organizme bolj strupeni. Pri ugotavljanju vpliva na rast deževnikov je prišlo do ugotovitve, da je glifosat v pripravku res bistveno bolj vplival na spremembo mas živali, saj so se v mnogih primerih znižale. Medtem so se pri čistem glifosatu povečale pri vseh uporabljenih koncentracijah pesticida. Na umrljivost v obeh primerih ni bilo vpliva, saj so preživele vse živali. Pri ugotavljanju vpliva na razmnoževanje je bil test s čistim glifosatom po kriterijih OECD neveljaven, zato ni bilo mogoče primerjati rezultatov. Vseeno je iz vseh dobljenih rezultatov mogoče sklepati, da glifosat za deževnike ni zelo strupen.
Ključne besede: Glifosat, pesticidi, deževniki, Eisenia andrei, strupenost, ekotoksikologija
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1040; Prenosov: 81
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

17.
Italijanski vrabec (Passer italiae) v Vipavski dolini
Mojca Grmek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali prisotnost odraslih samcev domačega vrabca (Passer domesticus Linnaeus, 1758) in italijanskega vrabca (Passer italiae Vieillot, 1817) ter križancev po naseljih v Vipavski dolini. Zanimalo nas je trenutno stanje, s pomočjo literature smo opisali tudi trend populacije italijanskih vrabcev v Vipavski dolini. Ugotovili smo, da delež odraslih samcev italijanskega vrabca v primerjavi z odraslimi samci domačega vrabca po naseljih od zahoda proti vzhodu Vipavske doline upada in da se je trend širjenja populacije italijanskih vrabcev po Vipavski dolini stabiliziral. Prav tako smo prišli do zaključka, da domači in italijanski vrabci med kmečkimi in mestnimi zgradbami ne izbirajo, temveč jih poseljujejo v skladu z razmerjem v naseljih.
Ključne besede: italijanski vrabec (Passer italiae), domači vrabec (Passer domesticus), populacijska dinamika, Vipavska dolina
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 812; Prenosov: 84
.pdf Polno besedilo (2,57 MB)

18.
Identifikacija, porazdelitev in vezavne oblike železa v rižu (Oryza sativa L.) z rentgensko absorpcijsko in emisijsko mikro-spektroskopijo
Bojan Šuc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali vezavne oblike železa v različnih delih korenin riža s kombinacijo rentgenske absorpcijske spektroskopije in mikroskopije z metodo mikro-XANES. S tem smo želeli izboljšati razumevanje vnosa železovih spojin v rastline riža (Oryza sativa L.) na tkivnem nivoju. Rastline riža so bile vzgojene v hidroponskem sistemu z dodanim železom Fe2+ (kot FeSO4). Spektri mikro-XANES na absorpcijskem robu K železa so bili pomerjeni na prečnih rezinah korenin, zamrznjenih v tekočem dušiku, na žarkovni liniji ID21 sinhrotrona ESRF v Grenoblu v fluorescenčnem načinu. Pri analizi spektrov mikro-XANES smo preučili uporabnost metode linearnega kombiniranja referenčnih spektrov XANES železa izmerjenih na nizu referenčnih dvo- in trivalentnih železovih spojin. Rezultati so pokazali, da je možno s to metodo v rastlinskih vzorcih jasno ločiti med dvo- in trivalentnimi železovimi kompleksi in določiti njihov delež z natančnostjo ±1%. Prevladujoča valenca železa v vzorcih korenin je Fe3+. Prepoznavanje in razločevanje različnih železovih kompleksov je manj natančno. Natančnost pri določanju deleža različnih trivalentnih železovih kompleksov je med 10% in 30%. Nekaterih železovih kompleksov s to metodo ni mogoče razločiti med sabo, ker se njihovi spektri XANES premalo razlikujejo. Kot najpogostejše železove komplekse v koreninah riža smo prepoznali Fe2+-fitat med dvovalentnimi spojinami, med trivalentnimi pa: železov oksid/hidroxid Goethit α-FeOOH Fe3+-citrat in Fe3+-fitat. Na natančnost pri razločevanju železovih spojin znatno vplivajo statistični šum in sistematske napake v izmerjenih spektrih mikro-XANES. Rezultati razmerij med dvo- in trivalentnimi železovimi kompleksi v različnih delih korenin kažejo, da se rastline riža zaščitijo pred strupenim toksičnim dvovalentnim železom tako, da ga oksidirajo in tvorijo tako imenovani plak, oziroma oborino, s čimer omejijo vnos dvovalentnega železa.
Ključne besede: Rentgenska absorpcijska spektrometrija, riž, železo, mikro-XANES, metoda linearnega kombiniranja referenčnih spektrov
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 1310; Prenosov: 47
.pdf Polno besedilo (2,98 MB)

19.
Določevanje koncentracij in testiranje baktericidnega delovanja koloidnega srebra v vodi
Andrej Jerkič, 2016, diplomsko delo

Opis: Koloidno srebro (Ag0) je vodna suspenzija delcev srebra v velikosti od 1 nm do 100 nm. Zaradi svojih edinstvenih lastnosti, kot so antibakterijsko in antivirusno delovanje, se pogosto uporablja predvsem v medicini in pri postopkih, povezanih z obdelavo vode. Koloidno srebro uvrščamo med težke kovine, ki jih človeško telo ni sposobno presnoviti, zaradi česar pride do nalaganja v ledvicah, koži, jetrih in nevronih, kar lahko vodi do negativnih zdravstvenih posledic. Nalaganje srebra v telesu lahko povzroči pljučni edem, krvavitve, nekrozo kostnega mozga, jeter in ledvic, argirijo, vrtoglavico ter nevrološke motnje. Prav zaradi morebitnih negativnih vplivov na živa bitja je pomembna natančna določitev koncentracije koloidnega srebra v vodi, ki je potrebna za ustrezno baktericidno delovanje in za zagotavljanje ustrezne kakovosti pitne vode, a hkrati ni nevarna zdravju. V diplomski nalogi smo določevali koncentracije koloidnega srebra v vodi iz 3 različnih virov z uporabo UV-Vis spektrofotometrije (SPEC) in spektroskopije s toplotnimi lečami (TLS). Z izračunom spodnje meje določevanja (LOD) za SPEC in TLS metodo smo pokazali, da je zaradi nižje LOD vrednosti TLS metoda primernejša za detekcijo Ag0 v vodi. Vrednosti koncentracije srebra so lahko nižje od LOD, katero lahko dosežemo s SPEC, zato ta metoda ni primerna za merjenje zelo nizkih koncentracij. S preučevanjem baktericidnega delovanja koloidnega srebra smo dokazali, da njegova prisotnost v koncentracijah, ki so enake maksimalnim dovoljenim koncentracijam (MCL), ni dovolj visoka za uničenje bakterij. Slednja koncentracija je ustrezna le za zaviranje oziroma onemogočanje razmnoževanja bakterij. Dokazali smo tudi, da imajo koncentracije Ag0, ki 300-krat presegajo vrednost MCL v vodi, visoko baktericidno učinkovitost (znižanje logaritemske vrednosti > 3). Baktericidno delovanje koloidnega srebra smo povezali z velikostjo in obliko nanodelcev. To smo določili z metodo, ki temelji na dinamičnem sipanju svetlobe (DLS), in z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM). Ugotovili smo, da se povprečna velikost delcev srebra povečuje z višanjem koncentracije Ag0. Največje spremembe smo zaznali med vzorcema s koncentracijo 50 ppb in 1 ppm ter med vzorcema z koncentracijo 1 ppm in 5 ppm. Pri primerjavi povprečne velikosti delcev med koncentracijama 5 in 15 ppm nismo zaznali velikih razlik. Sklepamo lahko, da se pri koncentracijah, višjih od 5 ppm, velikosti nanodelcev srebra ne spreminjajo več značilno s povečevanjem koncentracije Ag0. Z višanjem koncentracije srebra so se tvorili aglomerati, katerih velikost se je z višanjem koncentracije povečevala.
Ključne besede: koloidno srebro, spektrofotometrija, TLS, bakterije, absorbanca, SEM, aglomerati
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 1523; Prenosov: 68
.pdf Polno besedilo (2,42 MB)

20.
Pregled stanja in predlog sprememb ravnanja z odpadno embalažo v RS
Polona Peternelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Področje embalaže predstavlja zelo pomembno gospodarsko panogo z dolgo tradicijo. Pojavila se je z razmahom blagovne menjave, danes pa si življenje brez embalaže težko predstavljamo, saj nam omogoča zaščito, varnost, informiranost o izdelkih in lažjo dostopnost do življenjskih dobrin. Močno zmanjšuje poškodbe in posledično izgube izdelkov ter tako prispeva k učinkovitosti izrabe virov. Zelo pomemben vidik embalaže pa je vprašanje odpadne embalaže oz. varstva okolja. Evropska in slovenska zakonodaja sta intenzivno posegli na to področje in se ves čas dopolnjujeta, da bi čim bolj zmanjšali vpliv embalaže na okolje. Osnovno načelo je, da morajo podjetja, ki embalažo dajejo na trg, poskrbeti zanjo tudi, ko postane odpadek. Ta pristop imenujemo podaljšana odgovornost proizvajalca. V Sloveniji zakon vsem zavezancem, ki dajejo na trg več kot 15 ton embalaže na leto, predpisuje, da samostojno poskrbijo za odpadno embalažo ali se vključijo v eno od družb za ravnanje z odpadno embalažo. Zavezanci družbi plačujejo embalažnino, družba pa poskrbi za odpadno embalažo, ko ta postane odpadek. V diplomski nalogi sem s pomočjo poročil družb za ravnanje z odpadno embalažo, neposredno pridobljenih informacij ter objav v medijih pripravila pregled stanja na področju ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji ter poskušala ugotoviti, zakaj sistem ne deluje učinkovito. Na osnovi opravljenega pregleda sem predlagala spremembe, s katerimi bi sistem postal bolj učinkovit ter okoljsko in finančno vzdržen.
Ključne besede: embalaža, odpadna embalaža, podaljšana odgovornost proizvajalca
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 1122; Prenosov: 89
.pdf Polno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh