Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 190
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Razširjenost in velikost populacije nove invazivne vrste v Blejskem jezeru: školjka trikotničarka (Dreissena polymorpha (Pallas, 1771))
Tina Hrovat, 2015, diplomsko delo

Opis: Ena izmed invazivnejših tujerodnih vrst na svetu je školjka Dreissena polymorpha (Pallas, 1771), slovensko potujoča trikotničarka ali školjka trikotničarka (Remec–Rekar, Š., 2013). Naseljuje jezera, rezervoarje, bazene in lagune. Širjenje je opaženo predvsem v jezerih, kjer je velika številčnost fitoplanktona in je alkalna voda bogata s kalcijem in magnezijevimi solmi (Minchin, D. idr., 2002). Čeprav je stopnja rasti in številčnost školjke omejena z dejavniki, kot so pretok, razpoložljivost hrane in temperatura, se školjke brez trdne podlage ne morejo naseliti, razširiti ali razmnoževati (McLaughlan, C. in Aldridge, D. C., 2013). V jezerih školjke tvorijo velike populacije, kar pomeni tudi do 120.000 osebkov na kvadratni meter, to pa zaradi aktivne filtracije povzroča večjo prosojnost vode (Minchin, D. idr., 2002). Tako številčnost lahko dosežejo zaradi velike tolerance, saj se na različne življenjske razmere, kot so nihanja vodne gladine, povečana slanost in večja nihanja temperatur, hitro prilagodijo (Remec-Rekar, Š., 2013). Do 19. stoletja je bila školjka prisotna le v Črnem, Kaspijskem in Azovskem morju. Med letoma 1800 in 1900 se je razširjenost školjke po Evropi povečala za dvakrat. Glavne možnosti za širitev so bile plovbe po celinskih vodah, še posebej po odprtju novih plovnih poti med vzhodno in srednjo Evropo v začetku leta 1800 (Birnbaum, C., 2011). Izjemno hitro se je razširila tudi v Severni Ameriki, kjer so jo prvič opazili leta 1988 v jezeru St. Clair (Minchin, D. idr., 2002). V slovenskih vodah je bila trikotničarka prvič opažena v reki Dravi, leta 2010 pa so jo opazili tudi v Blejskem jezeru (Remec-Rekar, Š., 2013). Od leta 2012 potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti (DPD) Bled spremljajo njeno širitev po jezeru ter jo poskušajo s fizičnim odstranjevanjem tudi omejiti (DPD Bled). V okolju, ki ga naseljujejo, povzročajo spremembe fizične in biološke strukture. Spremenijo obstoječe življenjske prostore in zagotovijo novo okolje za druge organizme, vplivajo na prehranjevalni splet in razpoložljivost hrane. Prav tako vplivajo na druge procese in stanja v ekosistemih, vključno z mineralizacijo hranil, razpoložljivostjo kisika in stopnjo sedimentacije (Karatayev, Y. A. idr., 2002). Zaradi hitre prilagodljivosti, nevarnosti širitve in njihovega vpliva je treba zagotoviti učinkovit monitoring stanja školjk v Blejskem jezeru in okoliških vodah, v katere se lahko naselijo. S pomočjo tuje in domače znanstvene literature sem se seznanila z invazivno vrsto školjke v jezeru. V analizo školjk, ki so bile nabrane v Blejskem jezeru, smo zajeli velikostno in starostno strukturo populacije školjk ter obseg in gostoto poselitve. Na trinajstih naključno izbranih lokacijah smo s potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti Bled (DPD) od januarja do junija 2015 školjke nabirali tedensko. Z vsake lokacije smo podrobno analizirali okoli 250 gramov naključno nabranih školjk, katerim smo izmerili dolžino, širino in višino, namen pa je bilo ugotoviti intenzivnost rasti, glede na posamezne lokacije in starost. Narejena pa je bila tudi biološka analiza vode, s katero sem preverjala prisotnost ličink veliger. Rezultati velikostne in starostne sestave kažejo na stabilnost populacije v jezeru. Iz podatkov o velikosti populacij iz prejšnjih let lahko ocenimo, da do večjega izboljšanja v jezeru ni prišlo.
Ključne besede: Školjka trikotničarka, Blejsko jezero, tujerodna vrsta, vpliv na okolje, velikost populacije, starost osebkov
Objavljeno: 30.09.2015; Ogledov: 1354; Prenosov: 75
.pdf Polno besedilo (2,26 MB)

32.
Optimizacija poroznih materialov za zajemanje CO2
Lara Valentić, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem želela raziskati razlike v sposobnostih za vezavo ogljikovega dioksida v kovinsko-organskih poroznih (MOF) materialih, sintetiziranih z okoljsko manj obremenjujočimi reaktanti, kot so trenutno v uporabi, in oceniti primernost materialov za zajem ogljikovega dioksida iz dimnih plinov v že obstoječih tehnoloških procesih. Pri sintezah sem spreminjala vir Mg in Al ionov, vrsto organskih ligandov in topil, temperaturo in čas sinteze. Večina produktov je bila narejena s solvotermalno sintezo, dva produkta sem poskusila optimizirati z mikrovalovno sintezo. Sintetiziranim produktom sem določala strukturo in/ali poroznost z uporabo rentgenske difrakcije (XRD), elektronske mikroskopije z uporabo elementne analize (SEM in EDX) ter s fizisorpcijo dušika. Najprimernejše produkte sem nato testirala za zajem ogljikovega dioksida. Najboljši produkt za zajemanje ogljikovega dioksida je Al-BPDC, aromatski kovinsko-organski porozni material z BET-specifično površino 1712 m2/g. Alifatski produkti z aluminijem in magnezijem (sukcionat, glutarat in pimelat) imajo opazno stopnjo adsorpcije šele pri visokih tlakih, zato niso primerni za adsorpcijo in zajem ogljikovega dioksida iz dimnih plinov.
Ključne besede: kovinsko-organski porozni materiali, zajem CO2, strukturna karakterizacija, alifatski karboksilati, aromatski karboksilati
Objavljeno: 01.09.2015; Ogledov: 1443; Prenosov: 65
.pdf Polno besedilo (3,63 MB)

33.
Vrednotenje naravne aktivnosti acetilholinesteraze in koncentracije metalotioneinov v klapavicah (Mytilus galloprovincialis Lamarck, 1819)
Jan Debenjak, 2015, diplomsko delo

Opis: Škodljive učinke onesnaženja lahko določimo z merjenjem specifičnih odzivov na onesnaženje – z biomarkerji. Izmeril sem aktivnost acetilholinesteraze (odgovor na onesnaženje z organofosfatnimi in karbamatnimi pesticidi) in koncentracije metalotioneinov (odgovor na onesnaženje s težkimi kovinami) v klapavicah, ki so bile nabrane na štirih vzorčnih mestih. Izračunal sem kondicijski in gonadosomatski indeks klapavic ter izmeril okoljske parametre morske vode (temperatura, koncentracija kisika, slanost in pH). Meritve sem opravljal v pomladnem in v jesenskem obdobju leta 2011, da bi ugotovil, ali se vrednosti izmerjenih biomarkerjev razlikujejo med sezonami in med vzorčnimi mesti. Izbrana vzorčna mesta so bila: školjčišče ob Debelem rtiču (vzorčno mesto 00DB), marina v Kopru (vzorčno mesto 00TM) ter školjčišči v Strunjanskem (vzorčno mesto 0024) in Piranskem zalivu (vzorčno mesto 0035). Največjo aktivnost acetilholinesteraze (AChE) sem izmeril v klapavicah iz Strunjanskega zaliva (119 ± 18 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 114 ± 6 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju) in v klapavicah iz školjčišča ob Debelem rtiču (118 ± 11 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 109 ± 11 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju). Najnižjo aktivnost AChE sem izmeril v klapavicah z vzorčnega mesta 00TM v Koprskem zalivu: 75 ± 6 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 60 ± 7 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju. Izmerjena aktivnost AChE v klapavicah z vzorčnega mesta 0035 v Piranskem zalivu je bila 97 ± 12 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju ter 86 ± 8 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju. Najvišje koncentracije metalotioneinov (MT) so bile izmerjene v jesenskem vzorčenju, v klapavicah iz vzorčnega mesta 0035 v Piranskem zalivu, in sicer 79 ± 9 µg MT g-1 mokre mase vzorca. Najnižjo vsebnost MT v klapavicah sem izmeril jeseni, v vzorcih iz Koprskega zaliva (vzorčno mesto 00TM): 50 ± 6 µg MT g-1 mokre mase. V jesenskem času so bile koncentracije MT v vzorcih iz Strunjanskega zaliva (vzorčno mesto 0024) 75 ± 7µg MT g-1 mokre mase ter v vzorcih iz školjčišča ob Debelem rtiču (vzorčno mesto 00DB) 67 ± 15 µg MT g-1 mokre mase. Spomladi so bile koncentracije MT med vzorčnimi mesti bolj izenačene: na vzorčnem mestu 00TM je bila koncentracija MT 60 ± 3 µg MT g-1 mokre mase, enako na vzorčnem mestu 0035 v Piranskem zalivu (60 ± 10 µg MT g-1 mokre mase tkiva) ter 65 ± 9 µg MT g-1 mokre mase v vzorcih na vzorčnem mestu 00DB ob Debelem rtiču in 68 ± 10 µg MT g-1 mokre mase v vzorcih na vzorčnem mestu 0024 v Strunjanskem zalivu. Značilno nižjo koncentracijo MT sem izmeril na vzorčnem mestu 00TM v Koprskem zalivu v jesenskem vzorčenju. Razlik v koncentraciji MT med sezonama nisem ugotovil. Sezonskih razlik v aktivnosti AChE med vzorčnimi mesti nisem našel. Ugotovil sem, da je aktivnost AChE v klapavicah z vzorčnega mesta 00TM v Koprskem zalivu in v klapavicah iz Piranskega zaliva (vzorčno mesto 0035), v obeh sezonah značilno nižja, kar kaže na trajno izpostavljenost višjim koncentracijam onesnaževal, ki zavirajo AChE v primerjavi s preostalimi vzorčnimi mesti.
Ključne besede: Mytilus galloprovincialis, acetilholinesteraza, metalotioneini, težke kovine, organofosfatni pesticidi
Objavljeno: 01.09.2015; Ogledov: 1870; Prenosov: 75
.pdf Polno besedilo (3,30 MB)

34.
Kritični pogled in ocena koristi državnega programa za obvladovanje raka skozi prizmo treh državnih presejalnih programov: ZORA, DORA in Svit, v povezavi z okoljskimi dejavniki
Ajda Delić, 2015, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je pojavnost rakastih bolezni povsod po svetu v porastu. Podobno kot v drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji rak na drugem mestu med vzroki smrti, po zadnjih podatkih pa je prišel že na prvo mesto. Tudi zato je bil v Sloveniji sprejet Državni program za obvladovanje raka, katerega primarni cilj je zmanjševanje bremena raka v Sloveniji. V ta namen so bili organizirani trije presejalni programi: DORA (za rak dojk), ZORA (za rak materničnega vratu) in Svit (za rak debelega črevesa in danke). Vsi presejalni programi so namenjeni temu, da se zniža obolevnost za tistim rakom, ki mu je namenjeno presejanje, pa tudi zato, da se zniža umrljivost. Presejanje pomeni uporabo čim preprostejših preiskav, ki med ljudmi brez kliničnih težav odkrijejo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da imajo predinvazivno ali zgodnjo invazivno obliko raka, oziroma so izpostavljeni dejavnikom tveganja, za katere je znano, da povzročajo rak. Namen diplomskega dela je, predstaviti in kritično oceniti Državni program za obvladovanje raka z analizo do sedaj dostopnih podatkov treh presejalnih programov, ki delujejo v Sloveniji. Iz podatkov je razvidno, da je presejalni program ZORA učinkovit pri zmanjševanju incidence (od uvedbe pojavnost novih primerov raka padla za več kot 40%), rahlo pa pada tudi umrljivost. Podatki kažejo tudi, da če bo dovolj velika udeležba (več kot 70%), bosta tudi druga dva presejalna programa dala podobne rezultate.
Ključne besede: DPOR, presejanje, rak, umrljivost, incidenca
Objavljeno: 17.07.2015; Ogledov: 1821; Prenosov: 75
.pdf Polno besedilo (966,11 KB)

35.
Metode določanja mikroorganizmov prisotnih v balastnih vodah
Tina Govednik, 2015, diplomsko delo

Opis: Tujerodne vrste predstavljajo svetovni problem v morskih in sladkovodnih okoljih ter posledično ustvarjajo nevarnost za zdravje ljudi in okolja ter morsko biotsko raznovrstnost. Čezoceanske plovbe in promet omogočajo globalne povezave in istočasno prenos patogenih in drugih organizmov. Glavno pot vnosa tujerodnih vrst v okolje predstavlja balastna voda in sediment v ladijskih tankih. Z obstoječimi tehnologijami in priporočenimi standardi, ki jih je predlagala Mednarodna pomorska organizacija (IMO) lahko delno obvladujemo biološko onesnaževanje. Do sedaj nobena tehnologija ni bila dovolj učinkovita, da bi lahko odstranila vse organizme iz balastnih vod. Zato je bila predlagana študija določanja biološkega in kemičnega stanja v pristaniščih in s tem določanja kakovosti voda pred črpanjem v balastne tanke. V diplomski nalogi sem povzela nekatere predpise in razpoložljive tehnologije za določanje kakovosti in dezinfekcijsko obdelavo balastnih voda. Namen diplomske naloge je bil predvsem določitev koncentracij fekalnih koliformnih bakterij in celokupne združbe bakterij v ustju reke Rižane, kjer je glavni pomol za privez ladij v luki Koper, dveh drugih bazenov v neposredni bližini in na referenčni postaji na sredini Koprskega zaliva. Analize fekalnih koliformnih bakterij smo opravili z metodo membranske filtracije in pri tem uporabili različna gojišča, priporočena za analize koliformnih bakterij. Rezultati vzorcev morske vode kažejo, da je vzorčeno mesto v ustju reke Rižane onesnaženo, kamor se sicer izlivajo tudi odpadne vode čistilne naprave Koper. Pri vzorcih sedimenta so mikrobiološki rezultati zelo različni, vendar smo visoke vrednosti bakterij zaznali na vseh vzorčnih mestih v področju luke Koper. Primerjali smo tudi razlike v vrstni sestavi celokupne bakterijske združbe med vzorci vode in sedimenta različnih vzorčnih mest v Koprskem zalivu z metodo denaturacijske gradientne gelske elektroforeze.
Ključne besede: balastne vode, metode membranske filtracije, fekalni koliformi
Objavljeno: 22.04.2015; Ogledov: 1542; Prenosov: 120
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

36.
Določanje tiametoksama na solati v času karence
Tjaša Lojpur, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila rezultate in ugotovitve po izvedbi poskusa na terenu. Podala sem dnevne koncentracije neonikotinoida tiametoksama, enega novejših kontaktnih sistemičnih insekticidov, ki sem ga uporabila na rdeči solati »Red Salad Bowl« (Lactuca sativa), posejani na kmetijski površini. Aktivno snov tiametoksam sem na solato nanesla v obliki fitofarmacevtskega pripravka Actara WG 25, ki se ga uporablja za zatiranje listnih uši in nato spremljala njeno koncentracijo vsak dan v času 7-dnevne karence ter 3. in 7. dan po njej. V ta namen sem uporabila optimizirano metodo za določanje vsebnosti tiametoksama v vzorcih solate. Izvedla sem klasično kemijsko analizo na osnovi tekočinske kromatografije visoke ločljivosti s spektrofotometrijskim detektorjem z diodno matriko (HPLC-DAD). Za obdelavo podatkov sem uporabila osnovne statistične metode (povprečna vrednost, standardni odmik, R²). Z raziskavo sem potrdila, da je v času 7-dnevne karence koncentracija tiametoksama upadla pod mejno vrednost ostankov pesticida (MRL), ki znaša 5 mg/kg in to že 4. dan po nanosu fitofarmacevtskega sredstva, ko je koncentracija njegove aktivne snovi na solati znašala 4,94 mg/kg. Izkoristek ekstrakcije, ki sem jo izvedla v vodi, je znašal 89,71 %, meja detekcije (LOD) pa 0,24 mg/kg. Ugotavljala sem tudi, kako različni meteorološki pojavi, kot so prisotnost sonca, oblačnost in obilnejše deževje vplivajo na hitrost razgradnje tiametoksama na solati. Izkazalo se je, da koncentracija tiametoksama pod vplivom svetlobe upada, ravno tako pa koncentracija znatno upade ob obilnejšem deževju. Za potrebe določanja koncentracije aktivne snovi med samim poskusom sem pripravila tudi umeritveno premico z R²=0,9996 in sicer na način, da sem na HPLC-DAD izvedla meritve vzorcev znanih koncentracij tiametoksama na solati (3,125 mg/kg, 6,25 mg/kg, 12,5 mg/kg, 25 mg/kg in 50 mg/kg).
Ključne besede: fotorazgradnja, tiametoksam, karenca, solata, hidroliza, diplomske naloge
Objavljeno: 27.03.2015; Ogledov: 1392; Prenosov: 95
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

37.
Oskrba s pitno vodo v Zgornji Bohinjski dolini in na planinskih postojankah, ki jih naselja obsegajo
Tamara Dobravec, 2015, diplomsko delo

Opis: Na obravnavanem območju Zgornje Bohinjske doline (Jereka, Bohinjska Češnjica, Srednja vas, Studor in Stara Fužina) in na planinskih postojankah, ki jih naselja katastrsko obsegajo, javne oskrbe s pitno vodo z izjemo naselja Stare Fužine ni. V Bohinjski Češnjici, Srednji vasi in Studoru so prebivalci priključeni na mreže lokalnih vodovodov, ki so v upravljanju vodovodnih zadrug, v Jereki pa so prebivalci odvisni od lastnih virov pitne vode. Dezinficiranje se redno uporablja le na dveh zajetjih in sicer na javnemu zajetju Voje, ki oskrbuje Staro Fužino in zajetju Ribnica, ki oskrbuje Srednjo vas. V nalogi sem s pomočjo obstoječih analiz, anketiranja in terenskega pregleda območij raziskala način oskrbe in mikrobiološko ter fizikalno-kemijsko kakovost pitne vode v naseljih in na planinskih postojankah. Določila sem rabo prostora na napajalnih območjih in sklepala na potencialne onesnaževalce. Raziskava je pokazala, da je kakovost vode v naseljih razmeroma dobra, občasno prihaja do mikrobiološkega onesnaženja, katerega vzrok je pašništvo v zaledju ali neurejenost odpadnih voda. Zaradi neprimerne lege, zgradbe in nezavarovanosti zajetja, voda ni pitna skoraj v polovici obravnavanih planinskih postojank. Ugotovila sem, da so vodovarstvena območja določena samo za zajetje Voje in bi bila nujna določitev še za ostala zajetja, saj so ključnega pomena za ohranjanje kakovosti pitne vode.
Ključne besede: pitna voda, javni vodovodi, planinske postojanke, oskrba s pitno vodo, zajetja, diplomske naloge
Objavljeno: 27.03.2015; Ogledov: 1700; Prenosov: 107
.pdf Polno besedilo (4,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

38.
39.
40.
Analiza kvalitete različnih vodnih virov na lokaciji mesta Kočevje
Tatjana Rauh, 2015, diplomsko delo

Ključne besede: vodni viri, Kočevska, kras, trendi, diplomske naloge
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1286; Prenosov: 120
.pdf Polno besedilo (1,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh