Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 107
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Teorija jezika skozi prizmo usvajanja nejezikovnih prvin – pilotna študija
Tjaša Popović, 2017, diplomsko delo

Opis: V središču diplomske naloge je možnost, da bi lahko temelje za univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij, ki jo opazujemo v jeziku, iskali v splošni kogniciji (Žaucer 2015). Če taki temelji obstajajo, lahko pričakujemo, da obstaja tudi povezava med vrstnim redom funkcijskih projekcij, v katerih se v samostalniški zvezi pojavljajo pridevniki, in vrstnim redom usvajanja konceptov, ki jih pridevniki v ustrezni funkcijski projekciji izražajo. Na podlagi preteklih raziskav (Radford 1996) pričakujemo, da bodo otroci koncepte, ki so v hierarhiji postavljeni nižje, usvojili prej in tiste, ki so višje, kasneje. V diplomskem delu so zato predstavljene kartografske raziskave, ki kažejo, da obstaja v samostalniški zvezi univerzalna hierarhija pridevnikov. Sledeč Scottu (2002)preverjamo, ali slovenščina potrjuje univerzalno hierarhijo, ki je bila predlagana predvsem na podlagi angleščine. Pri tem je posebna pozornost posvečena pridevnikom, ki poimenujejo velikost, obliko in barvo. Sklenemo, potrjujoč Scottove (2002) trditve, da si ti sledijo v zaporedju velikost → oblika → barva. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati pilotne študije, s pomočjo katere smo pri otrocih preverjali razumevanje konceptov velikosti, oblike in barve. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo sklepati o vrstnem redu usvajanja konceptov velikosti, oblike in barve, saj se je pokazalo, da so otroci, ki so nalogo razumeli, že usvojili vse tri raziskovane koncepte.
Ključne besede: Univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, samostalniška zveza, usvajanje jezika, koncepti, velikost, oblika, barva.
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 151; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,02 MB)

2.
ZGODOVINA GOZDARSTVA IN Z GOZDARSTVOM POVEZANIH PANOG V DEŽELI GORIŠKI OD 16. STOLETJA DALJE
Jani Rijavec, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno gozdarstvo v preteklosti s poudarkom na deželi Goriški. Predstavljeno je obdobje od 16. stoletja do začetka prve svetovne vojne. V uvodnem delu je predstavljena dežela Goriška v času in njene naravne značilnosti. Sledi predstavitev gozdarstva v preteklosti. To poglavje obsega nego gozdov, načine sečnje, predstavitev zakonodaj in služnostnih pravic, nastanek gozdarske službe in začetke načrtnega gospodarjenja. Naloga se posebej osredotoča na dva gozdova na Goriškem, to sta Panovec in Trnovski gozd. V poglavjih o omenjenih dveh gozdovih je predstavljena zgodovina gozdov, gospodarjenje v njih, gozdni sestav in druge značilnosti. V poglavju o Trnovskem gozdu pa so predstavljene tudi druge gospodarske dejavnosti povezane z gozdom. To so oglarstvo, steklarstvo, škafarstvo, izvoz leda iz jam ledenic in furmanstvo. Predzadnje poglavje se osredotoča na usodo gozda med vojno, zadnje pa predstavi današnje stanje v gozdu in skrbi za prihodnost.
Ključne besede: Goriška, zgodovina gozdarstva, gozdno gospodarstvo, izkoriščanje gozda, Trnovski gozd, Panovec.
Objavljeno: 13.04.2017; Ogledov: 292; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (1,77 MB)

3.
Svojilni pridevniki iz samostalnikov 2. moške sklanjatve
Ana Cukjati, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi preverjam, katera končnica prevladuje pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve v dejanski rabi. Glede na Slovensko slovnico (Toporišič 2000: 196) naj bi to bila končnica -ov-/-ev-, vendar se v rabi pojavlja tudi končnica -in-. V diplomski nalogi raziskujem svojilne pridevnike iz tistih samostalnikov 2. moške sklanjatve, ki jih kot primere podskupin te sklanjatve omenja Plesničarjeva (2012) – zanima me namreč, ali podskupine, ki jih omenja, vplivajo na izbiro končnice svojilnih pridevnikov. Le-te najprej preverjam v korpusu Gigafida, in sicer najprej v vseh korpusnih besedilih, nato pa samo v internetnih besedilih v Gigafidi. Izbiro končnice svojilnih pridevnikov iz samostalnikov 2. moške sklanjatve preverjam tudi s sestavljenim vprašalnikom, na katerega je odgovarjalo 50 ljudi. Korpusni rezultati kažejo, da pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve večinoma prevladuje končnica -ov-/-ev-, podobno kažejo tudi rezultati vprašalnika, le da se tu končnica -in- relativno pojavlja večkrat. Rezultati celotne raziskave kažejo, da se končnica -in- večkrat pojavlja na samostalnikih 1. skupine 2. moške sklanjatve, kar posredno dodatno upravičuje postulacijo podskupin, ki jih odkriva Plesničarjeva (2012). Pri pridevnikih iz samostalnikov 1. skupine 2. moške sklanjatve torej prihaja do kar velikega razkoraka med rabo in normo, ki zapoveduje, naj imajo vsi samostalniki moškega spola svojilnopridevniško končnico -ov-/-ev- (Toporišič 2000: 196).
Ključne besede: 2. moška sklanjatev, svojilni pridevniki, oblikoslovje, korpus, vprašalnik.
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 628; Prenosov: 45
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

4.
Pozabljeni zdravnik
Rok Bratina, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava življenje in delo dr. Karla Pečnika, vsestransko izobraženega slovenskega izseljenca, ki je velik del svojega življenja preživel kot zdravnik jetičnih bolezni v Egiptu. Pričujoča naloga se osredotoča na Koroščevo brošuro Slovenci in mednarodni promet, ki jo je Pečnik napisal na podlagi večletnega preučevanja gospodarskega dogajanja v Egiptu. Ker je bil zelo dobro obveščen tudi o stanju v domovini, je s pomočjo goriškega politika Andreja Gabrščka leta 1898 izdal omenjeno brošuro v kateri je želel spodbuditi Slovence k bolj samostojnemu gospodarskemu delovanju, neodvisnemu od ostalih dežel v Habsburški monarhiji. Kot je zapisal Pečnik, je svetovna trgovina odpravila vse omejitve, ki bi lahko ovirale slovenske dežele na poti do gospodarske samostojnosti. Namen in cilj pričujoče diplomske naloge je bil predstaviti življenje in delo Karla Pečnika, ga ponovno obuditi v slovenski gospodarski zgodovini in ga v prihodnje predstavljati kot enega tistih posameznikov, ki so imeli eno pomembnejših vlog pri nadaljnjem razvoju slovenskega gospodarstva. Dokaz za to je danes moč najti v njegovi brošuri Slovenci in mednarodni promet.
Ključne besede: Habsburška monarhija, gospodarstvo, liberalizem, mednarodna trgovina, slovenske dežele, Egipt, Karol Pečnik.
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 549; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (933,38 KB)

5.
Slovenska meščanka v zgodovinski resničnosti in literarni fikciji romanov Obraz v zrcalu, April, Severni sij in To noč sem jo videl
Saša Buti, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi prikazujem slovensko meščanko v fikciji in zgodovinski resničnosti. Pri tem se opiram na romane Obraz v zrcalu in April Mire Mihelič ter To noč sem jo videl in Severni sij Draga Jančarja. Obravnavani romani se dogajajo v obdobju med obema vojnama oziroma tik pred začetkom druge svetovne vojne. Mira Mihelič je dogajanje v romanih zajemala iz meščanskega sveta, v katerem je živela in katerega propada je bila priča, medtem ko je Drago Jančar snov našel v arhivskem gradivu. Oba avtorja glavne ženske like prikazujeta kot ranjene in ogoljufane v svojem ženskem bistvu. Gre za ženske, ki živijo v zakonu brez ljubezni in otrok, v katerih so prezaposlenemu in pasivnemu možu zgolj okrasek in v katerem je pomembno navzven ohranjati videz srečnega zakona. Svojo željo po ljubezni in zatajevani strasti tako poiščejo v ljubimčevem objemu, ki pa jih zaradi svoje preprostosti pogosto ne more razumeti. Takšna ljubezenska razmerja so polna vihrave ljubezni, v katero je pomešano ljubosumje, ki vodi tudi do nasilja. V romanih je skozi celotno zgodbo zaznati dvojnost, ki se kaže tako v notranjem svetu protagonistov kot tudi v odnosih med njimi.
Ključne besede: Meščanska ženska, obdobje med obema vojnama, meščanski zakon, ljubimec, prešuštvo, ljubosumje.
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 729; Prenosov: 29
.pdf Polno besedilo (536,51 KB)

6.
Podobe življenja v frazemih govora Planine
Elena Kobal, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prinaša jezikovno analizo govora vasi Planina ter narečni frazeološki slovarček. Govor spada v primorsko narečno skupino, in sicer v notranjsko narečje. V diplomskem delu sem govor analizirala na vseh jezikovnih ravninah; na glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni ter skladenjski. S pomočjo dialektološke metode avdio snemanja spontanega in vodenega pogovora z domačini sem opravila jezikovno analizo govora ter sestavila abecedno urejen narečni frazeološki slovarček. Slovarček obsega 164 geselskih člankov, od tega je 62 frazemov, ki jih v Slovarju slovenskih frazemov ni zapisanih. Glede sestave geselskih člankov sem se zgledovala po delu Janeza Kebra Slovar slovenskih frazemov, po delu Karin Marc Bratina Jezikovna podoba slovenske Istre ter po delu Karmen Kenda Jež Shranili smo jih v bančah. Za zbiranje narečnega frazeološkega gradiva sem pripravila sezname glede na posamezna pomenska polja, ki so mi bili v pomoč pri delu na terenu. Na podlagi njihove semantične analize sem frazeme razporedila v štiri pojmovna polja: materialno, socialno, duhovno in lokalnospecifično kulturo v frazeologiji planinskega govora.
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, notranjsko narečje, govor vasi Planina, frazeološki narečni slovarček, Planina, pojmovno polje, materialna kultura, socialna kultura, duhovna kultura, lokalno specifična kultura
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 590; Prenosov: 48
.pdf Polno besedilo (1,46 MB)

7.
Opekarska terminologija v vasi Bilje
Lea Ferfolja, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja jezikovno analizo govora vasi Bilje in slovar opekarskega izrazja te vasi. Opekarstvo je bilo v spodnji Vipavski dolini skozi zgodovino ena glavnih gospodarskih panog, ki se je ohranila vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja. V prvem delu diplomskega dela so najprej predstavljene zgodovinske in geografske značilnosti vasi Bilje, sledi opis razvoja opekarn in dela v opekarni. S pomočjo vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA), objavljene v Vodniku po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA) Francke Benedik (1999) sem analizirala govor na vseh jezikovnih ravninah (glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni in skladenjski). Z metodo avdio snemanja vodenega govora sem posnela pogovor z dvema narečnima govorcema ter v nadaljevanju v fonetični transkripciji zapisala njun govor. Drugi del diplomskega dela je slovar opekarskega izrazja. Pripravljen je po vprašalnici, ki sem jo za opekarsko izrazje sestavila sama. Vprašalnica je diplomskemu delu dodana kot priloga. Pri izdelavi slovarskih gesel sem se zgledovala po načelih slovenskega narečnega slovaropisja oziroma metodologiji, ki jo je v svojem delu Shranli smo jih v bančah: slovenski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini = Contributo lessicale alla conoscenza dell'abbigliamento in Val Canale uporabila Karmen Kenda-Jež (2007).
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, kraško narečje, Bilje, narečni slovar, opekarsko izrazje, opekarne
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 541; Prenosov: 46
.pdf Polno besedilo (4,27 MB)

8.
Literarna zapuščina Dore Gruden
Marjetka Sosič Klun, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila pesnico in pisateljico Doro Gruden (1900–1986), ki je bila rojena v Nabrežini pri Trstu, a se je zaradi vojne veliko selila. Živela je v Beogradu, na Dunaju, v Portorožu in na koncu svoje poti v Ljubljani, kjer je tudi umrla. Bivanje stran od svoje rodne zemlje jo je zelo bolelo in vplivalo na njeno delo. Zgodovinsko-politično ozadje, ki je botrovalo njenim selitvam, tako evropsko kot tudi zamejsko, sem predstavila takoj na začetku diplomskega dela. Predstavitvi življenja in dela Dore Gruden sledi kratka predstavitev literarnih značilnosti časa in dela Dore Gruden. Analiza kritik njenega literarnega opusa bralca utrdi v prepričanju, da je Dora Gruden pesnica, ki bi si zaslužila večje priznanje v literarni zgodovini. Žal je živela v obdobju, ko so bile ženske literarne ustvarjalke v senci moških kolegov. Dora Gruden je bila sicer sestra precej bolj poznanega Iga Grudna. Njena literarna zapuščina ni nikoli prišla v ospredje. Izdala je le eno pesniško zbirko, Rdeče kamelije. Glavne teme njenega ustvarjanja so ljubezenska (hrepenenje, erotika), domovinska (Kras, smrt), iskanje poti in smisla življenja. Pesmi Dore Gruden so se rojevale iz izkušenj, ki ji jih je življenje prineslo kot ženski. Podobno je tudi delo drugih ženskih avtoric nastalo na temelju življenjskih izkušenj in potrebe po izpovedi le-teh. Na koncu naloge tako Doro Gruden primerjam z ostalimi pesnicami, ki so delovale sočasno, z Maro Lamut, Makso Samsa, Ljubko Šorli, Lili Novy in prozaistkami Branko Jurco, Marijo Kmet in Mileno Mohorčič.
Ključne besede: Dora Gruden, poezija, proza, ljubezen, hrepenenje, erotika, domovina, iskanje poti, Rdeče kamelije, izpoved, Kras, izseljenstvo
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 661; Prenosov: 47
.pdf Polno besedilo (766,96 KB)

9.
Obaravnava taboriščne poezije slovenskih pesnic
Elbasana Gaši, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pesniške opuse avtoric Erne Muser, Vere Albreht in Katje Špur, ki so preživele vojno, pri tem pa osrednji poudarek namenim prikazu in obravnavi taboriščne poezije. Taboriščna poezija je pri Erni Muser zajeta v ciklu Ne zlomiš src, iz njene edine zbirke Vstal bo vihar (1946). Drugi dve pesnici sta svoje pesmi združili v zbirki Ravensbriške pesmi (1977). V svoji nalogi se osredotočam na zgodovinske okoliščine nastanka taboriščne poezije in njeno umestitev v književnost narodnoosvobodilnega boja ter v širše literarne tokove tistega časa. Motivno-tematska in slogovna analiza pokaže, da se pesmi avtoric med seboj razlikujejo tako vsebinsko kot slogovno, kar kaže na vplive različnih, pogosto nasprotujočih si literarnih smeri tistega obdobja. Nekatere pesmi obravnavanih avtoric po svoji kvaliteti odstopajo od glavnine taboriščne poezije in upravičujejo svojo reprezentativnost v njenem okviru. S tem dodatno potrjujejo ugotovitev Novak-Popov, ki med izjeme od prevladujoče “šablonskosti, klišejskosti in shematiziranosti” (Novak-Popov, 1986, str. 203) taboriščne poezije uvršča tudi pesnici Katjo Špur in Erno Muser (Novak - Popov, 1986). Menim da, tudi Vera Albreht v vsaj dveh pesmih presega meje tega žanra.
Ključne besede: Taboriščna poezija, koncentracijska taborišča, nacizem, fašizem, narodnoosvobodilni boj, Osvobodilna fronta, partizanska poezija, druga svetovna vojna, žensko pesništvo, Ravensbrück.
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 600; Prenosov: 44
.pdf Polno besedilo (538,11 KB)

10.
Upodobitev ženskih slovenskih bajeslovnih bitij narave v slovenski literaturi skozi čas
Vanesa Vodovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela, ki opisuje ženska slovenska bajeslovna bitja. V nadaljevanju sem se v izbranih delih iz slovenske literature med 19. in 21. stol. lotila analize oz. prikaza ženskih slovenskih bajeslovnih bitij narave. Pri tem me je še posebej zanimalo, kako se upodobitev v literarnih delih ujema s teoretičnimi opisi in kako se je (če se je) upodobitev spreminjala skozi čas. Analizirala, opisala, citirala in interpretirala sem besedila iz Trdinovih Bajk in povesti o Gorjancih, Pravljic Miličinskega, Albrehtovih Paberkov iz roža in Palčka v čedri Lojzeta Zupanca. Vključila sem tudi poezijo Svetlane Makarovič ter sodobno poezijo Erike Vouk in Ane Pepelnik. Prikrajšana ni bila niti dramatika s Strniševo Driado in Zajčevo Jagababo.
Ključne besede: Upodobitev ženskih slovenskih bajeslovnih bitij narave, slovenska literatura, slovensko bajeslovje, vile, interpretacija
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 557; Prenosov: 43
.pdf Polno besedilo (886,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh