Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 130
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAČETKI GLEDALIŠKE UMETNOSTI NA CELJSKEM
Klavdija Stres, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni začetki gledališkega udejstvovanja na Celjskem, vse od prvih predstav v slovenskem jeziku (1849) do popolne profesionalizacije gledališča (1953). V vmesnem obdobju se je gledališka umetnost v Celju postopoma razvijala, sprva v okviru čitalništva in Celjskega pevskega društva, kasneje v Dramatičnem društvu ter nazadnje v Okrožnem gledališču, ki se je nazadnje preimenovalo v Ljudsko gledališče. V nadaljevanju diplomskega dela smo se posvetili analizam izbranih gledaliških predstav, ki so bile uprizorjene na odru celjskega gledališča. Celjsko gledališko življenje je nastalo iz plodnih in obetavnih tradicij amaterizma, ki je leta 1950 postalo poklicno ter s stalnim ansamblom in težilo k popolni profesionalizaciji, kar se je pričelo uresničevati s Fedorjem Gradišnikom. Na Gradišnikovih etičnih osnovah in ob prizadevanju njegovih gledaliških sodelavcev se je v Celju razvilo gledališče, ki je bilo trdno povezano s preteklostjo, tj. z izročilom Janeza Jeretina in Josipa Drobniča, Edvarda Jeretina Vladimirja Ravniharja, Rafaela Salmiča, Milana Skrbinška – vsi so bili močno povezani z rastjo slovenskega gledališča. Tega leta je Mestni ljudski odbor Celje izdal odlok o ustanovitvi Mestnega gledališča v Celju, ki se je kasneje preimenovalo v Slovensko ljudsko gledališče Celje. Kot popolnoma profesionalna ustanova pa je to gledališče nastalo leta 1953.
Ključne besede: Celje, gledališče, amaterstvo, polprofesionalizem, profesionalizem.
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 151; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,01 MB)

2.
Vojna škoda na Goriškem med prvo svetovno vojno: primer vasi Miren pri Gorici
Vojko Ferletič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam vojno škodo na Goriškem na primeru vasi Miren. Najprej predstavim Miren pred prvo svetovno vojno, nato na podlagi časopisnih člankov predstavim življenje v vasi v zaledju fronte in vse skupaj umestim v kontekst prve svetovne vojne. V tem sklopu opišem tudi begunsko kolonijo v Savinjski dolini, ki je nastala s selitvijo mirenske čevljarske zadruge na grad Vrbovec pri Mozirju, kamor je odšla v begunstvo večina mirenskega prebivalstva. Sledi opis termina vojne škode, ki mu sledi poglavje z opisi ukrepov za obnovo Goriške, ki so jih izvedle tako avstro-ogrske kot italijanske oblasti, in vloge Maksa Fabianija. Sledi opis vojne škode v Mirnu, kjer poleg časopisnih člankov uporabim tudi cenitve vojne škode, ki jih hrani državni arhiv v Gorici. Tu podrobneje predstavim škodo dveh družin, ki sta bili sorodstveno povezani in sta skupaj preživeli begunstvo v Ljubljani. Poglavju o civilnih žrtvah, kot posebni vrsti vojne škode, je dodan seznam umrlih prebivalcev Mirna in seznam padlih, ranjenih, obolelih in ujetih vojakov iz takratne občine Miren. Diplomsko delo zaključim z opisom deželnega stavbnega reda.
Ključne besede: Miren, Goriška, prva svetovna vojna, soška fronta, vojna škoda
Objavljeno: 20.02.2020; Ogledov: 329; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (3,89 MB)

3.
MED KVANTITETO IN KVALITETO
Kris Stergulc, 2019, diplomsko delo

Opis: Za razumevanje vzpona briškega vinarstva je potreben splošen vpogled nazaj v zgodovino tega specifičnega okolja. V kontekstu naloge je za razumevanje vinogradništva razložen geografski in zgodovinski pregled Goriških brd. V nadaljevanju je opisan in razložen kolonat in njegov razvoj. Pri omembi grofa Silveria de Baguerja pride prvič do poudarka modernizacija vinogradništva v Brdih. Grof de Baguer predstavlja za Brda prelomnico o kakovostnem pridelovanju vina. Dogodki v 20. stoletju na tleh Goriških brd zajemajo čas prve svetovne vojne, življenje ob meji, drugo svetovno vojno in čas po njej. S temi dogodki je povezano tudi vinogradništvo, zato je v nalogi opisana zgodovina vinogradništva, od prvih omemb do leta 1500, kasneje do propada Napoleona leta 1813, med prvo in drugo svetovno vojno in zadružni tip kmetovanja v Brdih v času Jugoslavije, kjer kakovost ni bila na prvem mestu. S prehodom iz zadružnega tipa pridelovanja vina v času Jugoslavije in sistema, ki ni spodbujal kakovosti in podjetništva, preidemo v osemdeseta leta, ki predstavljajo drugo prelomnico v nalogi. Sledi opis družin, ki se odločijo za kakovost in povzročijo spremembe na trgu vinarstva. V nalogi so predstavljeni začetki, problemi ob prehodu v samostojno podjetništvo, iskanju trgov, izobraževanja ter razlike prej in potem. Kot primer kakovostnega pridelovanja vina je opisana zgodovina družine Ščurek, ki zaradi kasnejših uspehov in zanimivega družinskega arhiva predstavlja prav ta prehod iz kvantitete v kvaliteto.
Ključne besede: vinogradništvo, Goriška brda, Dobrovo, Kolonat, Silverio de Baguer, 20. stoletje, meje, Jugoslavija, kvantiteta, Ščurek, kvaliteta.
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 450; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

4.
Dileme pri usvajanju pomožnih glagolov v italijanščini s strani slovenskih govorcev
Lionella Costantini, 2019, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge so pomožni glagoli v italijanščini in v slovenščini, izvedena je bila eksperimentalna študija. Glavni cilj raziskave je bil pojasniti, ali imajo Slovenci dileme z izbiro pomožnih glagolov v italijanščini glede na to, da sta v italijanščini dva t.j. essere in avere, v slovenščini pa le eden, t.j. glagol biti. Kot izhodišče sem uporabila študijo Antonelle Sorace (1992). Za raziskavo je bila uporabljena metodologija vprašalnika z likertovo lestvico. S c-testom pa sem ugotovila nivo znanja italijanskih in slovenskih učencev iz srednjih šol. Analiza pridobljenih rezultatov je pokazala, da drži, kar smo predvidevali. Govorci slovenščine raje izberejo stavke s pomožnim glagolom essere, ker ga v slovenščini poznajo. Glagol avere pa uporabljajo manj, ker ga slovenščina nima.
Ključne besede: Pomožni glagoli v italijanščini, pomožni glagoli v slovenščini, jezikovni prenos, c-test, Likertova lestvica, usvajanje drugega jezika
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 517; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (1,49 MB)

5.
Vrstni red usvajanja konceptov pri predšolskih otrocih
Barbara Batagelj, 2019, diplomsko delo

Opis: Po kartografskih raziskavah sodeč je hierarhija funkcijskih projekcij za vse naravne človeške jezike enaka (Cinque in Rizzi, 2010). Ob tem se pojavlja vprašanje, ali ima ta univerzalna hierarhija temelje v splošni kogniciji (Marušič in Mišmaš, 2018, Mišmaš, Popović in Žaucer, 2018). Če povezava med tem kartografskim modelom in splošnimi kognitivnimi sposobnostmi obstaja, lahko sklepamo na povezavo med vrstnim redom funkcijskih projekcij, ki gostijo določeno vrsto pridevnika, in vrstnim redom otrokovega usvajanja konceptov, ki jih pridevniki določene vrste izražajo. Ker otrok skladenjsko zgradbo usvaja od najnižje projekcije k najvišji (Radford, 1996), lahko sklepamo, da bodo otroci najprej usvojili koncept, ki je v hierarhiji postavljen nižje, kot tistega, ki je postavljen višje. V tem diplomskem delu to povezavo iščemo s preverjanjem usvajanja konceptov velikosti, barve in oblike pri predšolskih otrocih. V diplomskem delu sta predstavljena univerzalna hierarhija pridevnikov v samostalniški zvezi in usvajanje jezika pri predšolskih otrocih, v drugem delu pa še rezultati, ki smo jih pridobili s testiranjem otrok. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko vsaj delno potrdimo, da otroci najprej usvojijo koncept barve, nato oblike in nazadnje velikosti, vendar bi za trdnejše zaključke morali testirati več otrok.
Ključne besede: univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, usvajanje jezika, koncepti, otroški govor, velikost, oblika, barva
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 637; Prenosov: 46
.pdf Polno besedilo (964,07 KB)

6.
LJUBEZENSKO-EROTIČNA ROMANA ELZE BUDAU
Vesna Bajc, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava ljubezensko-erotična romana Diagram neke ljubezni in Ljubezen v f-molu avtorice Elze Budau. Na začetku diplomske naloge so razloženi pojmi, s katerimi lahko povezujemo romana: ženski roman, ljubezenski roman in trivialna literatura. V nadaljevanju naloge sem predstavila avtorico, potem sem se osredinila na analizo romanov. Analiza za vsak roman je vsebovala obnovo romana, opis glavnega ženskega lika, osredinila sem se tudi na ženske in moške vloge v romanu in na tematsko analizo vsakega romana. Za utemeljitev tem, ki sem jih odkrila v romanih, sem vključila tudi citate iz njih. Obravnavala sem tudi moški pogled na avtorico v intervjujih, ki sem jih našla. V drugem delu diplomske naloge sem primerjala roman Elze Budau Ljubezen v f-molu z romanom Strah pred letenjem ameriške pisateljice Erice Jong, ki sem jo v nadaljevanju tudi predstavila. Obravnavala sem pomen obeh romanov in namenila razdelek avtobiografskosti obeh romanov. V sklepnem delu diplomske naloge sem se še dotaknila vprašanja, ali spada roman Strah pred letenjem v trivialno književnost.
Ključne besede: Elza Budau, ljubezenski roman, erotični roman, trivialna književnost, Ljubezen v f-molu, Diagram neke ljubezni, Strah pred letenjem, Erica Jong, ženski roman
Objavljeno: 26.09.2019; Ogledov: 700; Prenosov: 44
.pdf Polno besedilo (432,62 KB)

7.
Normativnost v slovenskih slovarjih druge polovice dvajsetega stoletja
Lara Vončina, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana izrecna normativnost v jezikovnih priročnikih, ki so nastali v drugi polovici dvajsetega stoletja, torej Slovenski pravopis 1950, Slovenski pravopis 1962, Slovar slovenskega knjižnega jezika 1970–1991, Slovenski pravopis 2001 in prenovljena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014. Osrednji namen je medsebojna primerjava slovarjev z vidika normativno označenih sestavkov, primerjane so normativne oznake, normativna napotila in omejevalne oznake, s čimer sem želela ugotoviti, ali se pojmovanje normativnosti v obdobju 1950–2014 spreminja. Medsebojno sem primerjala slovarska gesla v okviru istega slovarja, pri čemer sem se usmerila na pregled slovarske črke D in ugotovila, da je prišlo do sprememb pri grafičnem označevanju normativnih oznak, da je veliko nekoč prepovedanih jezikovnih prvin postalo nevtralnih in da prihaja v določenih primerih do neenotne normativne obravnave pri enakih besednih zvezah ali predlogih. Predstavljena so tudi normativna napotila, osredotočila sem se na njihovo funkcijo, da bi preverila, ali so med starejšimi (Slovenski pravopis 1950 in Slovenski pravopis 1962) in novejšimi slovarji (Slovar slovenskega knjižnega jezika 1970–1991, Slovenski pravopis 2001 in Slovar slovenskega knjižnega jezika 2014) kakšna odstopanja.
Ključne besede: norma, normativnost, slovarji, normativna napotila, normativne oznake, jezikovni priročniki
Objavljeno: 26.09.2019; Ogledov: 480; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (977,94 KB)

8.
Prevzeto izrazje s področja popularnih glasbenih zvrsti in njegova slovarska obravnava
Petra Kovač, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko pisanja prevzetega besedja v slovenskem jeziku. V uvodnem delu se bom najprej posvetila obravnavi problematike prevzemanja besed, načinu prevzemanja v slovenski jezikovni sistem in predstavila tudi historični vidik prevzemanja slovenskih prevzetih besed in besednih zvez. Osrednji del diplomskega dela bo osredotočen na besedje s področja glasbe, zlasti prevzemanje izrazov, povezanih s popularno glasbo. V svojem delu želim ugotoviti, v kateri obliki se posamezni izrazi dejansko uporabljajo, v nepodomačeni ali podomačeni, pri čemer lahko soobstaja več podomačenih različic. S pomočjo korpusa Gigafida bom naredila analizo, s katero bo ugotovljeno, v kolikšni meri jezikovni uporabniki upoštevajo določila normativnih priročnikov glede pisanja prevzetih besed oziroma nasprotno, ali ta pravopisna določila sledijo rabi, ki jo uveljavljajo jezikovni uporabniki. Cilj diplomskega dela je prikazati glavne jezikovne zadrege uporabnikov slovenskega jezika pri zapisovanju besed s področja glasbe, ki smo jih v slovenski jezik prevzeli iz drugih jezikov, in ta opažanja tudi pojasniti.
Ključne besede: Podomačevanje, prevzete besede, glasbene zvrsti
Objavljeno: 26.09.2019; Ogledov: 529; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (1,61 MB)

9.
LE IN SAMO KOT SPROŽILCA POMENSKIH PREDPOSTAVK: EKSPERIMENTALNA ŠTUDIJA V SLOVENŠČINI
Zala Zbičajnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu se ukvarjam s posebno vrsto pomenskih predpostavk in njihovimi sprožilci. Uvod se osredotoča na pragmatične in semantične značilnosti predpostavk. Pregledane so teoretične in eksperimentalne raziskave o pomenskih predpostavkah in njihovem sprožilcu only (samo/le) ter med nekaterimi njenimi tujimi ustreznicami. V svojem delu predstavim rezultate eksperimentalne študije, posvečene slovenskima ustreznicama angleške besede only, le in samo. Preučujem, kako materni govorci slovenščine sodijo o obeh sprožilcih pomenske predpostavke s pragmatičnega vidika. Študija odgovarja na vprašanje, ali sta besedi sinonimni, katera beseda je rabljena pogosteje ter kako sta uporabljeni v določenih slovenskih dialektih. Bolj nazorno, študija predlaga, da slovenski ustreznici besede only v prevodu pripadata skupini trdih sprožilcev, ki jih določi Abusch (2009), ti pa so opredeljeni kot sprožilci v pomenskih predpostavkah, ki ne morejo biti preklicane.
Ključne besede: Pomenska predpostavka, sprožilec, only, le, samo, pragmatično procesiranje
Objavljeno: 04.09.2019; Ogledov: 539; Prenosov: 47
.pdf Polno besedilo (1,08 MB)

10.
Bohinjska železnica skozi čas
Nik Obid, 2019, diplomsko delo

Opis: V uvodu diplomskega dela opisujem razvoj železniškega omrežja v Habsburški monarhiji, ki je privedel do načrtovanja nove železniške povezave notranjosti dežele z največjim pristaniščem monarhije – Trstom. V nadaljevanju sledi pregled vseh pomembnejših načrtov nove železniške povezave in razlogov za izbor današnje trase. Širše obravnavam vključitev bohinjske železnice v celotno čezalpsko povezavo, ki je zajemala gradnjo Phyrnske, Turske, Karavanške in Bohinjske proge. Natančno opišem razloge za izbor bohinjske trase ter se nato posvetim značilnostim proge in njeni gradnji. Posebna poglavja namenim nekaterim pomembnim objektom, pri katerih se natančneje posvetim predvsem bohinjskemu predoru, solkanskemu viaduktu, prezračevalni napravi predora Bukovo in viaduktu Vintgar. Del diplomskega dela sem namenil tudi opisu stanja v času obeh svetovnih vojn, v katerih je bohinjska železnica odigrala pomembno vlogo. To se je pokazalo tudi ob koncu obeh svetovnih morij, ko je bila zaradi tega močno porušena. Diplomsko delo zaključujem z opisom stanja po 2. svetovni vojni, nujni obnovi, delni modernizaciji in padanju njenega prometnega pomena skozi 2. polovico 20. stoletja. Sklep namenim obetom za prihodnost, ki bi lahko bila, ob ustreznem vlaganju v infrastrukturo in sodelovanju na regionalni in mednarodni ravni, zelo svetla.
Ključne besede: Bohinjska proga, železnica, bohinjski predor, solkanski viadukt, promet, načrti gradnje
Objavljeno: 24.04.2019; Ogledov: 1456; Prenosov: 73
.pdf Polno besedilo (3,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh