41. Opekarska terminologija v vasi BiljeLea Ferfolja, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja jezikovno analizo govora vasi Bilje in slovar opekarskega izrazja te vasi. Opekarstvo je bilo v spodnji Vipavski dolini skozi zgodovino ena glavnih gospodarskih panog, ki se je ohranila vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja.
V prvem delu diplomskega dela so najprej predstavljene zgodovinske in geografske značilnosti vasi Bilje, sledi opis razvoja opekarn in dela v opekarni. S pomočjo vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA), objavljene v Vodniku po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA) Francke Benedik (1999) sem analizirala govor na vseh jezikovnih ravninah (glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni in skladenjski). Z metodo avdio snemanja vodenega govora sem posnela pogovor z dvema narečnima govorcema ter v nadaljevanju v fonetični transkripciji zapisala njun govor. Drugi del diplomskega dela je slovar opekarskega izrazja. Pripravljen je po vprašalnici, ki sem jo za opekarsko izrazje sestavila sama. Vprašalnica je diplomskemu delu dodana kot priloga. Pri izdelavi slovarskih gesel sem se zgledovala po načelih slovenskega narečnega slovaropisja oziroma metodologiji, ki jo je v svojem delu Shranli smo jih v bančah: slovenski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini = Contributo lessicale alla conoscenza dell'abbigliamento in Val Canale uporabila Karmen Kenda-Jež (2007).
Keywords: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, kraško narečje, Bilje, narečni slovar, opekarsko izrazje, opekarne
Published in RUNG: 29.09.2016; Views: 5591; Downloads: 307
 Full text (4,27 MB) |
42. Literarna zapuščina Dore GrudenMarjetka Sosič Klun, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem predstavila pesnico in pisateljico Doro Gruden (1900–1986), ki je bila rojena v Nabrežini pri Trstu, a se je zaradi vojne veliko selila. Živela je v Beogradu, na Dunaju, v Portorožu in na koncu svoje poti v Ljubljani, kjer je tudi umrla. Bivanje stran od svoje rodne zemlje jo je zelo bolelo in vplivalo na njeno delo. Zgodovinsko-politično ozadje, ki je botrovalo njenim selitvam, tako evropsko kot tudi zamejsko, sem predstavila takoj na začetku diplomskega dela. Predstavitvi življenja in dela Dore Gruden sledi kratka predstavitev literarnih značilnosti časa in dela Dore Gruden. Analiza kritik njenega literarnega opusa bralca utrdi v prepričanju, da je Dora Gruden pesnica, ki bi si zaslužila večje priznanje v literarni zgodovini. Žal je živela v obdobju, ko so bile ženske literarne ustvarjalke v senci moških kolegov. Dora Gruden je bila sicer sestra precej bolj poznanega Iga Grudna. Njena literarna zapuščina ni nikoli prišla v ospredje. Izdala je le eno pesniško zbirko, Rdeče kamelije. Glavne teme njenega ustvarjanja so ljubezenska (hrepenenje, erotika), domovinska (Kras, smrt), iskanje poti in smisla življenja. Pesmi Dore Gruden so se rojevale iz izkušenj, ki ji jih je življenje prineslo kot ženski. Podobno je tudi delo drugih ženskih avtoric nastalo na temelju življenjskih izkušenj in potrebe po izpovedi le-teh. Na koncu naloge tako Doro Gruden primerjam z ostalimi pesnicami, ki so delovale sočasno, z Maro Lamut, Makso Samsa, Ljubko Šorli, Lili Novy in prozaistkami Branko Jurco, Marijo Kmet in Mileno Mohorčič.
Keywords: Dora Gruden, poezija, proza, ljubezen, hrepenenje, erotika, domovina, iskanje poti, Rdeče kamelije, izpoved, Kras, izseljenstvo
Published in RUNG: 29.09.2016; Views: 6926; Downloads: 400
Full text (766,96 KB) |
43. Obaravnava taboriščne poezije slovenskih pesnicElbasana Gaši, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavam pesniške opuse avtoric Erne Muser, Vere Albreht in Katje Špur, ki so preživele vojno, pri tem pa osrednji poudarek namenim prikazu in obravnavi taboriščne poezije. Taboriščna poezija je pri Erni Muser zajeta v ciklu Ne zlomiš src, iz njene edine zbirke Vstal bo vihar (1946). Drugi dve pesnici sta svoje pesmi združili v zbirki Ravensbriške pesmi (1977). V svoji nalogi se osredotočam na zgodovinske okoliščine nastanka taboriščne poezije in njeno umestitev v književnost narodnoosvobodilnega boja ter v širše literarne tokove tistega časa. Motivno-tematska in slogovna analiza pokaže, da se pesmi avtoric med seboj razlikujejo tako vsebinsko kot slogovno, kar kaže na vplive različnih, pogosto nasprotujočih si literarnih smeri tistega obdobja. Nekatere pesmi obravnavanih avtoric po svoji kvaliteti odstopajo od glavnine taboriščne poezije in upravičujejo svojo reprezentativnost v njenem okviru. S tem dodatno potrjujejo ugotovitev Novak-Popov, ki med izjeme od prevladujoče “šablonskosti, klišejskosti in shematiziranosti” (Novak-Popov, 1986, str. 203) taboriščne poezije uvršča tudi pesnici Katjo Špur in Erno Muser (Novak - Popov, 1986). Menim da, tudi Vera Albreht v vsaj dveh pesmih presega meje tega žanra.
Keywords: Taboriščna poezija, koncentracijska taborišča, nacizem, fašizem, narodnoosvobodilni boj, Osvobodilna fronta, partizanska poezija, druga svetovna vojna, žensko pesništvo, Ravensbrück.
Published in RUNG: 29.09.2016; Views: 6586; Downloads: 317
Full text (538,11 KB) |
44. Upodobitev ženskih slovenskih bajeslovnih bitij narave v slovenski literaturi skozi časVanesa Vodovnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela, ki opisuje ženska slovenska bajeslovna bitja. V nadaljevanju sem se v izbranih delih iz slovenske literature med 19. in 21. stol. lotila analize oz. prikaza ženskih slovenskih bajeslovnih bitij narave. Pri tem me je še posebej zanimalo, kako se upodobitev v literarnih delih ujema s teoretičnimi opisi in kako se je (če se je) upodobitev spreminjala skozi čas. Analizirala, opisala, citirala in interpretirala sem besedila iz Trdinovih Bajk in povesti o Gorjancih, Pravljic Miličinskega, Albrehtovih Paberkov iz roža in Palčka v čedri Lojzeta Zupanca. Vključila sem tudi poezijo Svetlane Makarovič ter sodobno poezijo Erike Vouk in Ane Pepelnik. Prikrajšana ni bila niti dramatika s Strniševo Driado in Zajčevo Jagababo.
Keywords: Upodobitev ženskih slovenskih bajeslovnih bitij narave, slovenska literatura, slovensko bajeslovje, vile, interpretacija
Published in RUNG: 29.09.2016; Views: 5720; Downloads: 364
Full text (886,30 KB) |
45. PRIMERJAVA TREH MEDIJSKIH URESNIČITEV BALADE O TROBENTI IN OBLAKU CIRILA KOSMAČA (KNJIGA, FILM IN RADIJSKA IGRA)Nina Pušnar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga je osnovana na primerjavi treh medijskih uresničitev Balade o trobenti in oblaku: noveli Cirila Kosmača, filma režiserja Franceta Štiglica in radijske igre po radijski dramatizaciji Mitje Mejaka. V prvem delu najprej predstavim avtorje vseh treh uresničitev in izpostavim nekaj splošnih razlik med vsemi tremi različicami dela. Predstavim tudi glavne značilnosti obdobja, v katerem je nastala literarna predloga, in se dotaknem primerjave med bralcem, gledalcem in poslušalcem. V nadaljevanju primerjam vse tri medije in predstavim adaptacijo literarnega dela. Sledi tipologija pripovedovalca, nazadnje pa predstavim še vsebino vseh treh medijskih uresničitev. V drugem delu naloge primerjam vse tri medijske uresničitve, pri čemer se osredotočam na vsebino, pripovedovalca, simboliko, like, tematiko in motiviko, kompozicijo ter kraj in čas dogajanja. Na osnovi primerjave ugotovim, da med uresničitvami obstajajo pomembne razlike in zaključim, da je najboljša izmed vseh treh uresničitev Kosmačeva novela.
Keywords: Balada o trobenti in oblaku, adaptacija dela, film, radijska igra, Ciril Kosmač, France Štiglic, Mitja Mejak
Published in RUNG: 28.09.2016; Views: 5657; Downloads: 373
Full text (1,07 MB) |
46. Tematika ujetosti v romanu Intimno Gabriele Babnik : Diplomsko deloLara Brankovič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Z literarnovedno analizo in interpretacijo romana Intimno ter na podlagi izsledkov socioloških in migracijskih študij smo ugotavljali, kako se priseljenci soočajo z novo kulturo, s stereotipi in predsodki, ki jih Slovenci izražajo do njih, in ali se priseljencem uspe integrirati in asimilirati v neznano okolje. Preučevali smo ujetost na družbeni in osebno-intimni ravni, ter kako ta vpliva na razmišljanje priseljencev. Preverjali smo odnose med moškim in žensko, odnose med starši in otroki ter kako ti vplivajo na izgradnjo identitete ter kako se ta spreminja in preoblikuje. Ugotovili smo, da se priseljenci soočajo s stereotipi in predsodki, kar jim onemogoča, da bi se uspešno integrirali in asimilirali v novo okolje. Zaradi zavračanja s strani domačinov se počutijo tujci v novem okolju, hkrati pa občutijo tudi odtujitev od domovine. Spopadanje z vsakdanjimi očitki in težavami povzroči izgubo njihove identitete, s tem pa se pojavijo tudi konflikti v partnerskih odnosih. Odnosi med starši in otroki se kažejo, kot slabi, zaradi česar se odrasli posamezniki ne znajo soočati s težavami v partnerskih odnosih in pri vzgoji otrok.
Keywords: Roman Intimno, Gabriela Babnik, priseljevanje, kulturne razlike, asimilacija, integracija, identiteta, odnosi v partnerstvu, odnosi v družini
Published in RUNG: 28.09.2016; Views: 5753; Downloads: 307
Full text (884,83 KB) |
47. Lik matere v avtobiografskih romanih Hiša večera, Saga o kovčku in MalahornaTina Rutar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je analiza in primerjava likov matere v avtobiografskih romanih Hiša večera Mire Mihelič, Saga o kovčku Nedeljke Pirjevec in Malahorna Nade Gaborovič. Mira Mihelič je ena prvih ženskih avtoric avtobiografskega pisanja pri nas, poleg nje sem izbrala še dve pisateljici, ki v središče svojih romanov postavljata sebe in svojo družino ‒ Nado Gaborovič in Nedeljko Pirjevec. Poleg njihovih življenjskih zgodb in vsebin treh izbranih romanov so v diplomskem delu predstavljene tudi avtobiografske zvrsti, ki se pojavljajo v navedenih delih. Diplomskemu delu je priložen popis spominov mojih prednic, ki je nastal kot zaključna naloga pri predmetu Sociologija spolov pod mentorstvom izr. prof. Mirjam Milharčič Hladnik. Tudi ti spomini opisujejo ženske kot matere in njihovo življenje v prejšnjem stoletju. Čeprav so ženski liki med seboj zelo različni, imajo skupne lastnosti, ki izhajajo iz dejstva, da so matere. Pri tem je lik matere Mire Mihelič pravo nasprotje vsem ostalim, ki se žrtvujejo za svoje otroke.
Keywords: avtobiografski roman, lik matere, družina, spomini, Mira Mihelič, Nedeljka Pirjevec, Nada Gaborovič
Published in RUNG: 29.08.2016; Views: 6754; Downloads: 347
Full text (806,88 KB) |
48. TEMATIKA ISKANJA SPOLNE IDENTITETE V MLADINSKIH BESEDILIH SUZANE TRATNIK, JANJE VIDMAR, ALENKE SPACAL IN BRANETA MOZETIČAAlenka Blažič, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z literarnovednega vidika in queer teorije analiziram mladinska besedila, ki tematizirajo iskanje spolne identitete. Feministična literarna veda že od začetka ločuje družbeni spol od biološkega. Judith Butler nadgradi feministično teorijo z idejo o maškaradi spolne identitete, ki pravi, da je družbeni spol performans, ki ga delamo v kulturnem kontekstu. Vsebina diplomskega dela temelji na interpretaciji besedil, v katerih se pojavlja raznolikost spolnih identitet. V besedilih poskušam ugotoviti, kako literarni liki iščejo svojo spolno identiteto in kako se na iskanje spolne identitete odziva družbena resničnost. Izbrana besedila predstavljajo tudi kritiko sodobni družbi, saj se ta v svojem zavračanju drugačnosti neprimerno odziva na nekonvencionalne spolne identitete. Namen obravnavanih besedil je torej dekonstrukcija meja identitet in preseganje binarizma.
Keywords: iskanje spolne identitete, mladinski realistični roman, slikanica, queer teorija
Published in RUNG: 29.08.2016; Views: 5121; Downloads: 293
Full text (654,78 KB) |
49. PESMI V ILEGALNIH GORIŠKIH PUBLIKACIJAH V MEDVOJNEM OBDOBJUtina zanardi, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi so obravnavane pesmi v ilegalnih publikacijah, ki so izhajale v medvojnem obdobju na Goriškem, in sicer v naslednjih revijah: Iztok, Soča, Tihe besede, Pisanice, Gmajna, Brinjevke in Tavžentroža. Večino pesmi je napisala skupina pesnikov Lado Piščanc, Alojz Kocjančič, Ljubka Šorli in Milko Matičetov. Ugotavljam, da so pesmi dragocene, saj razkrivajo družbenopolitične in kulturne razmere Slovencev na Goriškem v času fašizma. Poleg tega je pregled teh publikacij razkril nekaj pesmi Ljubke Šorli in Milka Matičetova, ki nikoli niso bile ponatisnjene in literarnozgodovinsko obdelane.
Keywords: Goriške ilegalne publikacije, Lado Piščanc, Alojz Kocjančič, Ljubka Šorli, Milko Matičetov
Published in RUNG: 07.07.2016; Views: 6951; Downloads: 489
Full text (1,05 MB) |
50. Slovenske slikanice: rušenje stereotipov ali nadaljevanje patriarhalnih vzorcevMateja Žnidarčič, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu analiziram stereotipne upodobitve likov v slikanicah izdanih med letoma 2011 in 2014, hkrati pa izpostavljam tudi odmike od takega upodabljanja likov. Raziskujem jih s pristopi s področja feministične literarne vede. Spremembe v družbi odsevajo tudi v literaturi, zato jim sledim v slikanicah. Predstavim rezultate raziskav Adele Turin, Igorja Sakside, Katje Koren Valenčič, ki so se v devetdesetih letih 20. stoletja ukvarjali z analiziranjem stereotipnih podob spolnih vlog in jih v zaključku primerjam s svojimi izsledki.
Keywords: slikanica, ženski liki, feminizem, odnosi med spoloma, spolni stereotipi, drugačnost
Published in RUNG: 04.03.2016; Views: 7234; Downloads: 410
Full text (1,34 MB) |
