Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 114
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Deagrarizacija Dolenje Trebuše v 19. in 20. stoletju
Tjaša Lipušček, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena deagrarizacija Dolenje Trebuše v 19. in 20. stoletju. V teoretičnem delu sem obravnavala terminologijo, povezano s tematiko, ter geografski opis območja. V zgodovinskem delu sem se posvetila tolminskemu urbarju in franciscejskemu katastru, ki sta bila moje temeljno gradivo. Za zaključek sem vzela primer naše kmetije.
Ključne besede: Dolenja Trebuša, deagrarizacija, depopulacija, agrarno gospodarstvo, občina Tolmin
Objavljeno: 04.10.2017; Ogledov: 137; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (2,59 MB)

2.
Samostalniški lažni prijatelji v jezikovnem paru slovenščine in srbščine
Kaja Sever, 2017, diplomsko delo

Opis: Lažni prijatelji so v jezikoslovju imenovani pari besed v različnih jezikih, ki so videti podobno, imajo pa drugačen pomen. Ti besedni pari povzročajo velike probleme pri prevajanju in učenju tujega jezika. Še posebej v sorodnih jezikih, kjer so besede lahko izgovorno popolnoma enake (npr. hlad : hlad), pogosto tudi etimološko sorodne, zato se nam posledično zdijo tudi pomensko povezane, kar pa ni vedno res (hlad v srbščini namreč pomeni senca). Lažnih prijateljev je veliko med slovanskimi jeziki. Jaz sem se odločila za pregled srbskih in slovenskih lažnih prijateljev. V diplomskem delu sem predstavila lažne prijatelje med srbskim in slovenskim jezikom, in sicer samostalnike v imenovalniku ednine, ki so videti popolnoma enaki (npr. lice - lice) oz. se razlikujejo v eni do dveh črkah (npr. kovčeg - kovček). Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer bom najprej predstavila izhodišča za obravnavo lažnih prijateljih in na podlagi obstoječih virov razložila njihovo tipologijo. V drugem delu pa bom podrobneje predstavila slovensko-srbske lažne prijatelje med samostalniki po abecedi od A do Ž, za vsakega navedla slovarsko razlago (v tabelah) in ponazoritvene stavke pridobljene iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter Rečnika srpskohrvatskoga književnog jezika. Primeri so prevajani enosmerno, kar pomeni, da sem prevajala samo srbske primere v slovenski jezik, in sicer pravilen in nepravilen prevod obravnavane besede. Ker slovar lažnih prijateljev med srbskim in slovenskim jezikom še ne obstaja, želim z nalogo ljudi, ki se učijo tujega jezika tj. srbščine ali slovenščine, opozoriti na problem lažnega prijateljstva in jim pomagati, da se bodo z njim znali soočati.
Ključne besede: lažni prijatelji, srbščina, slovenščina, samostalniki
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 158; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (1,69 MB)

3.
Dokumentarnost v avtorski poetiki Nede Rusjan Bric
Maja Orel, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so najprej povzete značilnosti dokumentarnega gledališča, sledi predstavitev najbolj odmevnih uprizoritev dokumentarnih dram na svetovnih in slovenskih odrih. V nadaljevanju je pozornost usmerjena v dokumentarno v poetiki Nede Rusjan Bric, ki je s svojimi dramami in njihovimi uprizoritvami v slovenskem gledališkem prostoru začrtala nove smernice dokumentarnega gledališča z elementi fiktivnega. Diplomska naloga predstavlja in analizira vseh pet avtoričinih dram, ki na odru zvesto in kronološko sledijo zgodbam posameznikov, o katerih govorijo. Zgodbe, ki so prikazane na platnu so fiktivne, a dopolnjujejo odrsko dogajanje. Dokument je avtoričino izhodišče, ki ohranja svojo faktografsko podlago, a v drami zaživi na nov način in z novo osvetlitvijo omogoča premislek o že znanih (življenjskih) zgodbah.
Ključne besede: Neda Rusjan Bric, dokumentarno gledališče, dokumentarna fikcija, gledališče, drama, SNG Nova Gorica, Trieste - Alessandria EMBARKED, Eda - Zgodba bratov Rusjan, Kdor sam do večera potuje skoz svet, Nora Gregor – Skiti kontinent spomina, Fabiani – Umetnost bivanja.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 186; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (916,06 KB)

4.
Kvantitativni oris romanov Ivana Preglja
Anej Žagar, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava kvantitativno analizo romanov primorskega pisatelja Ivana Preglja, ki je ena izmed redkih takega obsega v slovenskem prostoru poleg podobne analize opusa Cirila Kosmača. Izhodišče tovrstnih analiz je elektronska verzija romanov. Analiza slovenskega dela besedil vseh treh romanov je bila opravljena s programskim orodjem Eva in s spletno različico prostodostopnega statističnega oblikovnoskladenjskega označevalnika in lematizatorja za slovenski jezik Obeliks ter vključuje tudi oblikoslovno označitev in lematizacijo celotnega besedila, katere izsledki so bili ročno popravljeni in pregledani. Pri kvantitativni analizi romanov je bila uporabljena statistična metoda, ki prinaša statistične prikaze znakov, črk, besed in povedi. V veliki večini so podatki predstavljeni za vsak roman posebej in za celotno besedilo, dodane so primerjave z rezultati analize besedil Cirila Kosmača. Diplomska naloga prinaša dopolnitve in nadgradnje dosedanjih raziskav o Pregljevih romanih, ki v to smer še niso posegle. Poglavitna dela naloge, seznam vseh lem s podatki o besedni vrsti ter pogostostmi po posameznih romanih in pa seznam delov besedil v tujih jezikih se nahajata v prilogah.
Ključne besede: Ivan Pregelj, kvantitativna analiza besedil, statistična metoda, roman, oblikoslovno označevanje, lematizacija, znak, črka, beseda, poved, besedna vrsta.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 162; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (2,64 MB)

5.
Histerija v diskurzu na Slovenskem do 1. svetovne vojne
Manca Koren, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno, kako se pojem histerija pojavlja v slovenskem diskurzu od prve najdene objave do prve svetovne vojne. V uvodnem delu so zapisane razlage besede histerija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Etimološkem slovarju in Slovarju psihiatričnih izrazov. Sledi opis bolezni in največjih strokovnjakov, ki so se z njo ukvarjali (Jean-Marie Charcot in Sigmund Freud). V naslednjem poglavju je predstavljeno, kako so histerijo zdravili, dojemali in sprejemali v slovenskem prostoru. Nato je obravnavan pojav besede histerija in njenih izpeljank v strokovnem, publicističnem in literarnem diskurzu. Poglavje je sestavljeno iz različnih odlomkov iz teh besedil, ob katerih je razloženo, kako se histerija pojavlja v različnih kontekstih in pomenih.
Ključne besede: histerija, Jean-Marie Charcot, Sigmund Freud, histerija na Slovenskem, Josip Vošnjak, Zofka Kveder, Fran Govekar, Janko Kersnik, Vladimir Levstik, Pavlina Pajk, Adolf Robida
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 162; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (2,78 MB)

6.
GRADOVI, GRAŠČINE IN VILE V GORIŠKIH BRDIH
Tjaša Kren, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava gradove, graščine in vile v Goriških brdih. Njihov nastanek, uporabo skozi čas in ljudi, ki so v njih živeli. Gradovi, graščine vile: neme priče minulih časov so del naše srednjeveške zgodovine. V zvezi z njimi se spletajo številne zgodbe in legende. Nastanek prvih gradov na naših tleh lahko postavimo v 10.stoletje, vrhunec pa je bil v 12. in 13. stoletju. Stavbe plemičev so nastajale nad prepadnimi stenami in na vrhovih hribov, povsod tam, kjer je bil možen dostop le z ene strani. Prostori v teh zgradbah so bili temni in hladni, sprva so prebivalcem nudili le malo udobja. V Goriških brdih je bila zemljiška posest zelo razdrobljena, največ zemlje sta imela v rokah oglejski patriarhat in goriški grofje, manjše dele pa belinjski in rožaški samostan. Ker je bilo toliko fevdalnih gospodarjev, je bilo že v srednjem veku kar precej trdnih postojank.
Ključne besede: Goriška brda, gradovi, graščine, vile, zgodovina, srednji vek
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 169; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (4,17 MB)

7.
Med normo in predpisom: jezikovni uporabniki in njihove zadrege pri oblikoslovnem pregibanju besed
Asjaflora Povše, 2017, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi se bom ukvarjala z jezikovnimi zadregami, ki so najpogosteje povezane z oblikoslovnim pregibanjem. V uvodnem delu bom razložila, kaj je jezikovna oz. normativna zadrega in zakaj do nje pride. Empirično izhodišče diplomske naloge bodo jezikovne svetovalnice, v katere jezikovni uporabniki pošiljajo svoja vprašanja, in sicer gre za spletne jezikovne svetovalnice: na spletni strani Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, pri projektu JEZIKLINGUA in pri projektu ŠUSS, iz katerih bom analizirala vprašanja. Predpostavljam, da so njihova vprašanja odraz njihovih jezikovnosistemskih (težave, povezane z razumevanjem in tolmačenjem jezikovnega sistema) in normativnih (težave, povezane z normativnim vrednotenjem jezikovnih pojavov) zadreg. Tematsko se bom omejila na zadrege s področja oblikoslovja. Nabor ugotovljenih kategorij oblikoslovnih problemov bom primerjala s tistimi, ki so bili evidentirani v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, natančneje pri nalogi Slogovni priročnik (v nadaljevanju SSJ/SP). Na ta način bom ugotovila, ali se je v obdobju po nastanku nabora pojavilo več kategorij oblikoslovnih zadreg ali pa je nabor SSJ/SP z vidika kategorij popoln. Pri tem bom skušala primerjati slovensko jezikovno situacijo na tem področju s češko, zato bom pregledala češko spletno jezikovno svetovalnico Internetová jazyková příručka in skušala ugotoviti, če se uporabniki češčine srečujejo s podobnimi oblikoslovnimi jezikovnimi težavami kot uporabniki slovenščine. Ob svojem raziskovalnem delu želim ugotoviti tudi, katera področja oblikoslovja so za uporabnike najbolj problematična, in to glede na besedno vrsto (npr. zaimki), ustaljenost besede (starejša, mlajša), spol samostalnika ali glede na tip sklanjatve. Cilji diplomske naloge so prikazati glavne jezikovne zadrege uporabnikov slovenskega jezika pri oblikoslovnem pregibanju besed ter ugotoviti, na katerih področjih je največ zadreg ter primerjati težave slovenskih jezikovnih uporabnikov s češkimi.
Ključne besede: jezikovna zadrega, jezikovni uporabniki, oblikoslovje, pregibanje
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 282; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (1,64 MB)

8.
Teorija jezika skozi prizmo usvajanja nejezikovnih prvin – pilotna študija
Tjaša Popović, 2017, diplomsko delo

Opis: V središču diplomske naloge je možnost, da bi lahko temelje za univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij, ki jo opazujemo v jeziku, iskali v splošni kogniciji (Žaucer 2015). Če taki temelji obstajajo, lahko pričakujemo, da obstaja tudi povezava med vrstnim redom funkcijskih projekcij, v katerih se v samostalniški zvezi pojavljajo pridevniki, in vrstnim redom usvajanja konceptov, ki jih pridevniki v ustrezni funkcijski projekciji izražajo. Na podlagi preteklih raziskav (Radford 1996) pričakujemo, da bodo otroci koncepte, ki so v hierarhiji postavljeni nižje, usvojili prej in tiste, ki so višje, kasneje. V diplomskem delu so zato predstavljene kartografske raziskave, ki kažejo, da obstaja v samostalniški zvezi univerzalna hierarhija pridevnikov. Sledeč Scottu (2002)preverjamo, ali slovenščina potrjuje univerzalno hierarhijo, ki je bila predlagana predvsem na podlagi angleščine. Pri tem je posebna pozornost posvečena pridevnikom, ki poimenujejo velikost, obliko in barvo. Sklenemo, potrjujoč Scottove (2002) trditve, da si ti sledijo v zaporedju velikost → oblika → barva. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati pilotne študije, s pomočjo katere smo pri otrocih preverjali razumevanje konceptov velikosti, oblike in barve. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo sklepati o vrstnem redu usvajanja konceptov velikosti, oblike in barve, saj se je pokazalo, da so otroci, ki so nalogo razumeli, že usvojili vse tri raziskovane koncepte.
Ključne besede: Univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, samostalniška zveza, usvajanje jezika, koncepti, velikost, oblika, barva.
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 503; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (1,02 MB)

9.
ZGODOVINA GOZDARSTVA IN Z GOZDARSTVOM POVEZANIH PANOG V DEŽELI GORIŠKI OD 16. STOLETJA DALJE
Jani Rijavec, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno gozdarstvo v preteklosti s poudarkom na deželi Goriški. Predstavljeno je obdobje od 16. stoletja do začetka prve svetovne vojne. V uvodnem delu je predstavljena dežela Goriška v času in njene naravne značilnosti. Sledi predstavitev gozdarstva v preteklosti. To poglavje obsega nego gozdov, načine sečnje, predstavitev zakonodaj in služnostnih pravic, nastanek gozdarske službe in začetke načrtnega gospodarjenja. Naloga se posebej osredotoča na dva gozdova na Goriškem, to sta Panovec in Trnovski gozd. V poglavjih o omenjenih dveh gozdovih je predstavljena zgodovina gozdov, gospodarjenje v njih, gozdni sestav in druge značilnosti. V poglavju o Trnovskem gozdu pa so predstavljene tudi druge gospodarske dejavnosti povezane z gozdom. To so oglarstvo, steklarstvo, škafarstvo, izvoz leda iz jam ledenic in furmanstvo. Predzadnje poglavje se osredotoča na usodo gozda med vojno, zadnje pa predstavi današnje stanje v gozdu in skrbi za prihodnost.
Ključne besede: Goriška, zgodovina gozdarstva, gozdno gospodarstvo, izkoriščanje gozda, Trnovski gozd, Panovec.
Objavljeno: 13.04.2017; Ogledov: 681; Prenosov: 33
.pdf Polno besedilo (1,77 MB)

10.
Svojilni pridevniki iz samostalnikov 2. moške sklanjatve
Ana Cukjati, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi preverjam, katera končnica prevladuje pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve v dejanski rabi. Glede na Slovensko slovnico (Toporišič 2000: 196) naj bi to bila končnica -ov-/-ev-, vendar se v rabi pojavlja tudi končnica -in-. V diplomski nalogi raziskujem svojilne pridevnike iz tistih samostalnikov 2. moške sklanjatve, ki jih kot primere podskupin te sklanjatve omenja Plesničarjeva (2012) – zanima me namreč, ali podskupine, ki jih omenja, vplivajo na izbiro končnice svojilnih pridevnikov. Le-te najprej preverjam v korpusu Gigafida, in sicer najprej v vseh korpusnih besedilih, nato pa samo v internetnih besedilih v Gigafidi. Izbiro končnice svojilnih pridevnikov iz samostalnikov 2. moške sklanjatve preverjam tudi s sestavljenim vprašalnikom, na katerega je odgovarjalo 50 ljudi. Korpusni rezultati kažejo, da pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve večinoma prevladuje končnica -ov-/-ev-, podobno kažejo tudi rezultati vprašalnika, le da se tu končnica -in- relativno pojavlja večkrat. Rezultati celotne raziskave kažejo, da se končnica -in- večkrat pojavlja na samostalnikih 1. skupine 2. moške sklanjatve, kar posredno dodatno upravičuje postulacijo podskupin, ki jih odkriva Plesničarjeva (2012). Pri pridevnikih iz samostalnikov 1. skupine 2. moške sklanjatve torej prihaja do kar velikega razkoraka med rabo in normo, ki zapoveduje, naj imajo vsi samostalniki moškega spola svojilnopridevniško končnico -ov-/-ev- (Toporišič 2000: 196).
Ključne besede: 2. moška sklanjatev, svojilni pridevniki, oblikoslovje, korpus, vprašalnik.
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 989; Prenosov: 72
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh