Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 121
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
LE IN SAMO KOT SPROŽILCA POMENSKIH PREDPOSTAVK: EKSPERIMENTALNA ŠTUDIJA V SLOVENŠČINI
Zala Zbičajnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu se ukvarjam s posebno vrsto pomenskih predpostavk in njihovimi sprožilci. Uvod se osredotoča na pragmatične in semantične značilnosti predpostavk. Pregledane so teoretične in eksperimentalne raziskave o pomenskih predpostavkah in njihovem sprožilcu only (samo/le) ter med nekaterimi njenimi tujimi ustreznicami. V svojem delu predstavim rezultate eksperimentalne študije, posvečene slovenskima ustreznicama angleške besede only, le in samo. Preučujem, kako materni govorci slovenščine sodijo o obeh sprožilcih pomenske predpostavke s pragmatičnega vidika. Študija odgovarja na vprašanje, ali sta besedi sinonimni, katera beseda je rabljena pogosteje ter kako sta uporabljeni v določenih slovenskih dialektih. Bolj nazorno, študija predlaga, da slovenski ustreznici besede only v prevodu pripadata skupini trdih sprožilcev, ki jih določi Abusch (2009), ti pa so opredeljeni kot sprožilci v pomenskih predpostavkah, ki ne morejo biti preklicane.
Ključne besede: Pomenska predpostavka, sprožilec, only, le, samo, pragmatično procesiranje
Objavljeno: 04.09.2019; Ogledov: 75; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (1,08 MB)

2.
Bohinjska železnica skozi čas
Nik Obid, 2019, diplomsko delo

Opis: V uvodu diplomskega dela opisujem razvoj železniškega omrežja v Habsburški monarhiji, ki je privedel do načrtovanja nove železniške povezave notranjosti dežele z največjim pristaniščem monarhije – Trstom. V nadaljevanju sledi pregled vseh pomembnejših načrtov nove železniške povezave in razlogov za izbor današnje trase. Širše obravnavam vključitev bohinjske železnice v celotno čezalpsko povezavo, ki je zajemala gradnjo Phyrnske, Turske, Karavanške in Bohinjske proge. Natančno opišem razloge za izbor bohinjske trase ter se nato posvetim značilnostim proge in njeni gradnji. Posebna poglavja namenim nekaterim pomembnim objektom, pri katerih se natančneje posvetim predvsem bohinjskemu predoru, solkanskemu viaduktu, prezračevalni napravi predora Bukovo in viaduktu Vintgar. Del diplomskega dela sem namenil tudi opisu stanja v času obeh svetovnih vojn, v katerih je bohinjska železnica odigrala pomembno vlogo. To se je pokazalo tudi ob koncu obeh svetovnih morij, ko je bila zaradi tega močno porušena. Diplomsko delo zaključujem z opisom stanja po 2. svetovni vojni, nujni obnovi, delni modernizaciji in padanju njenega prometnega pomena skozi 2. polovico 20. stoletja. Sklep namenim obetom za prihodnost, ki bi lahko bila, ob ustreznem vlaganju v infrastrukturo in sodelovanju na regionalni in mednarodni ravni, zelo svetla.
Ključne besede: Bohinjska proga, železnica, bohinjski predor, solkanski viadukt, promet, načrti gradnje
Objavljeno: 24.04.2019; Ogledov: 309; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (3,49 MB)

3.
Lik intelektualke v slovenski književnosti do druge svetovne vojne
Urša Pogačar, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje literarna besedila slovenskih avtoric in avtorjev, ki na mesto glavnih književnih likov postavljajo žensko, ki ne nastopa več v svoji tradicionalni vlogi (žena/mati/ljubica), temveč predstavlja novo družbeno vlogo (izobraženka/intelektualka). V zadnjem desetletju 19. stoletja in v obdobju do 2. svetovne vojne so slovenske pisateljice v svojih literarnih besedilih predstavile nov književni lik v slovenski literaturi – lik intelektualke. Predstavile so like žensk z intelektualnimi ambicijami, ki si z izobrazbo pridobijo poklic, s katerim vstopijo v javno sfero življenja. Zaposlujejo se na področju šolstva (študentke, učiteljice), umetnosti (pisateljice, glasbenice) in naravoslovja (znanstvenice, inženirke). Znotraj javne sfere se soočajo z različnimi težavami: nezadovoljstvo s poklicem (neenakopravnost, celibat), odpor do domačega okolja (patriarhalna družbena ureditev), finančno pomanjkanje (necenjeno delo), razdvojenost (čustva/razum) in neuresničenost (družina/služba). Nekatere življenje spremenijo s poroko, vendar niso srečne, saj s tem pristanejo na podrejeni položaj znotraj zasebne sfere, manj je takih, ki pod težo življenja resignirajo, zbolijo ali umrejo, največ je tistih intelektualk, ki težkemu življenju in poklicu navkljub zavračajo tradicionalno vlogo ženske v družbi, si želijo enakopravnosti in znotraj težke situacije vztrajajo. Na ta način so slovenske pisateljice opozarjale na neenakovreden položaj žensk v družbi in dokazovale, da je ženski spol enakovreden moškemu ter si zasluži enake temeljne človekove pravice, to so pravica do izobrazbe, zaposlitve, plačila, politične volilne pravice. Opozarjanju na problematiko neenakovrednega položaja žensk v družbi so se pisateljicam v dvajsetih letih 20. stoletja pridružili slovenski pisatelji, tudi v njihovih besedilih se namreč pojavijo glavni ženski književni liki, ki zavzemajo novo družbeno vlogo, čeravno jih je številčno manj kot pri pisateljicah.
Ključne besede: slovenske pisateljice, slovenski pisatelji, Lea Fatur, Marica Nadlišek Bartol, Zofka Kveder, Marija Kmet, Marijana Kokalj Željeznova, Milena Mohorič, Silva Tdina, Stanko Majcen, France Bevk, Ivan Mrak, intelektualka, ženska družbena vloga, enakopravnost
Objavljeno: 12.12.2018; Ogledov: 407; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (682,77 KB)

4.
Življenje in zapuščina posameznikov, zaslužnih za razvoj planinstva in gorništva na Goriškem
Nika Merljak, 2018, diplomsko delo

Opis: Predmet moje diplomske naloge je pet izbranih posameznikov: Valentin Stanič, Henrik Tuma, Jože Abram - Trentar, Ludvik Zorzut in Klement Jug, ki so bistveno pripomogli k razvoju planinstva in gorništva na Goriškem, ter zapuščina, po kateri se jih danes spominjamo tako v njihovih domačih krajih kot tudi drugod po Sloveniji. Poleg uvodnega in zaključnega dela je osrednji del diplomskega dela razdeljen na dva sklopa. V prvem, teoretičnem, delu je v vsakem podpoglavju sistematično in kronološko predstavljeno življenje vsakega od petih izbranih posameznikov. V drugem, empiričnem, delu je najprej v podpoglavjih za vsakega izbranega posameznika predstavljena njegova zapuščina, ki je danes vidna v domačem kraju ter drugod po Sloveniji. Sledi odgovor na izhodiščno vprašanje: Kako je danes zapuščina izbranih mož vidna v njihovih rojstnih krajih in drugod po Sloveniji ter koliko pravzaprav o njih in njihovi zapuščini vedo prebivalci Goriške? Prav tako naloga odgovarja na podvprašanji: Kateri so glavni razlogi za nepoznavanje zgodovine domačih krajev? Je to nezainteresiranost ljudi na splošno; premajhna zainteresiranost in podjetnost krajanov za širitev zgodovine in tradicije domačega kraja ali pa so razlogi drugačni? ter Kateri so tisti dejavniki, ki bi povečali zanimanje za zgodovino domačega okolja ter razpoznavnost pomembnih domačinov in njihove zapuščine? Odgovori so pridobljeni z interpretacijo domače in tuje strokovne literature ter analizo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali prebivalci Goriške.
Ključne besede: Goriška, gorništvo, planinstvo, zapuščina, Valentin Stanič, Henrik Tuma, Josip Abram, Ludvik Zorzut, Klement Jug.
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 454; Prenosov: 35
.pdf Polno besedilo (937,46 KB)

5.
Raba pridevnikov pri najmlajših govorcih
Tina Dolenc, 2018, diplomsko delo

Opis: Predlagano je bilo, da je vrstni red pridevnikov posledica prirojene hierarhije slovničnih projekcij (Cinque 2014), ki gostijo različne pridevniške kategorije. Če teorija drži, usvajanje pridevnikov pri otrocih poteka v nasprotnem vrstnem redu hierarhiji, saj otrok stavčno zgradbo pridobiva od najnižje projekcije k najvišji (Radford 1996). Diplomska naloga predstavlja rezultate primerjave rabe pridevnikov kategorij velikost, barva in oblika v govoru staršev in otrok. Rezultati kažejo, da si v govoru otrok te kategorije sledijo v zaporedju, ki ga je predlagal Scott (2002).
Ključne besede: pridevnik, pridevniško zaporedje, hierarhija pridevnikov, otroški govor, usvajanje jezika
Objavljeno: 03.09.2018; Ogledov: 698; Prenosov: 70
.pdf Polno besedilo (343,09 KB)

6.
Slovenska osamosvojitvena vojna v Vipavski dolini - spomini in pričevanja pripadnikov teritorialne obrambe
Tjaša Petrič, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava dogajanje med osamosvojitveno vojno na območju Vipavske doline. V prvem delu obravnavam dogodke pred vojno ter dogodke med njo. V drugem delu je poudarek na pričevanjih udeležencev, s katerimi konstruiram dogajanje na izbranih lokacijah. Predmet analize so tudi odgovori na vprašanja, kot na primer: kakšna čustva so doživljali med vojno, kaj jih je gnalo, da so se borili ter kako je vojna vplivala na njihovo družino. Preučevanje je poleg intervjujev temeljilo še na pregledu časopisnih člankov iz tistega časa ter drugi literaturi, povezani s temo.
Ključne besede: Osamosvojitev Slovenije, desetdnevna vojna, Vipavska dolina, Teritorialna obramba, pričevanja.
Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 1429; Prenosov: 129
.pdf Polno besedilo (953,35 KB)

7.
OSEBNOST CIRILA KOSMAČA V NJEGOVIH LITERARNIH DELIH, LITERARNOZGODOVINSKIH PREGLEDIH, ŠTUDIJAH IN SPOMINIH
Neža Šuligoj, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila podobo pisatelja Cirila Kosmača, ki sem jo sestavila iz avtorjevih avtobiografskih del, literarnozgodovinskih pregledov, študij in spominov njegovih sodobnikov in sodobnic. Veliko njegove literature je avtobiografske, torej je v mnogih njegovih delih literarna oseba pisateljev alter ego. Iz Kosmačevih besedil si lahko torej ustvarimo tudi podobo o pisatelju. Vendar je to literarizirana podoba, ki jo je potrebno razumeti kot del upovedanega sveta, na kar so opozorile tudi literarne zgodovinarke in zgodovinarji. Po drugi strani obstaja kar nekaj spominskih zapisov o Kosmaču, ki so jih prispevali njegovi sodobniki in sodobnice. Med literarnimi besedili in spominskimi zapisi sem odkrila podobnosti v prikazovanju pisateljeve osebnosti. Diplomska naloga je razdeljena na pet poglavij, začne se z razlago avtorjevega življenja. Drugo poglavje opisuje avtobiografijo in avtobiografskost v Kosmačevih delih ter njegov opus, v tretjem poglavju je opisana osebnost Cirila Kosmača v literarni zgodovini, v četrtem poglavju je sestavljena osebnost iz avtorjevih del, v zadnjem poglavju pa so zbrani spomini na pisatelja. Za tem sledijo še ugotovitve.
Ključne besede: Ciril Kosmač, pisatelj, avtobiografija, osebnost, literarna zgodovina.
Objavljeno: 25.01.2018; Ogledov: 1111; Prenosov: 80
.pdf Polno besedilo (1,48 MB)

8.
Deagrarizacija Dolenje Trebuše v 19. in 20. stoletju
Tjaša Lipušček, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena deagrarizacija Dolenje Trebuše v 19. in 20. stoletju. V teoretičnem delu sem obravnavala terminologijo, povezano s tematiko, ter geografski opis območja. V zgodovinskem delu sem se posvetila tolminskemu urbarju in franciscejskemu katastru, ki sta bila moje temeljno gradivo. Za zaključek sem vzela primer naše kmetije.
Ključne besede: Dolenja Trebuša, deagrarizacija, depopulacija, agrarno gospodarstvo, občina Tolmin
Objavljeno: 04.10.2017; Ogledov: 1289; Prenosov: 95
.pdf Polno besedilo (2,59 MB)

9.
Samostalniški lažni prijatelji v jezikovnem paru slovenščine in srbščine
Kaja Sever, 2017, diplomsko delo

Opis: Lažni prijatelji so v jezikoslovju imenovani pari besed v različnih jezikih, ki so videti podobno, imajo pa drugačen pomen. Ti besedni pari povzročajo velike probleme pri prevajanju in učenju tujega jezika. Še posebej v sorodnih jezikih, kjer so besede lahko izgovorno popolnoma enake (npr. hlad : hlad), pogosto tudi etimološko sorodne, zato se nam posledično zdijo tudi pomensko povezane, kar pa ni vedno res (hlad v srbščini namreč pomeni senca). Lažnih prijateljev je veliko med slovanskimi jeziki. Jaz sem se odločila za pregled srbskih in slovenskih lažnih prijateljev. V diplomskem delu sem predstavila lažne prijatelje med srbskim in slovenskim jezikom, in sicer samostalnike v imenovalniku ednine, ki so videti popolnoma enaki (npr. lice - lice) oz. se razlikujejo v eni do dveh črkah (npr. kovčeg - kovček). Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer bom najprej predstavila izhodišča za obravnavo lažnih prijateljih in na podlagi obstoječih virov razložila njihovo tipologijo. V drugem delu pa bom podrobneje predstavila slovensko-srbske lažne prijatelje med samostalniki po abecedi od A do Ž, za vsakega navedla slovarsko razlago (v tabelah) in ponazoritvene stavke pridobljene iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter Rečnika srpskohrvatskoga književnog jezika. Primeri so prevajani enosmerno, kar pomeni, da sem prevajala samo srbske primere v slovenski jezik, in sicer pravilen in nepravilen prevod obravnavane besede. Ker slovar lažnih prijateljev med srbskim in slovenskim jezikom še ne obstaja, želim z nalogo ljudi, ki se učijo tujega jezika tj. srbščine ali slovenščine, opozoriti na problem lažnega prijateljstva in jim pomagati, da se bodo z njim znali soočati.
Ključne besede: lažni prijatelji, srbščina, slovenščina, samostalniki
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 1466; Prenosov: 141
.pdf Polno besedilo (1,69 MB)

10.
Dokumentarnost v avtorski poetiki Nede Rusjan Bric
Maja Orel, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so najprej povzete značilnosti dokumentarnega gledališča, sledi predstavitev najbolj odmevnih uprizoritev dokumentarnih dram na svetovnih in slovenskih odrih. V nadaljevanju je pozornost usmerjena v dokumentarno v poetiki Nede Rusjan Bric, ki je s svojimi dramami in njihovimi uprizoritvami v slovenskem gledališkem prostoru začrtala nove smernice dokumentarnega gledališča z elementi fiktivnega. Diplomska naloga predstavlja in analizira vseh pet avtoričinih dram, ki na odru zvesto in kronološko sledijo zgodbam posameznikov, o katerih govorijo. Zgodbe, ki so prikazane na platnu so fiktivne, a dopolnjujejo odrsko dogajanje. Dokument je avtoričino izhodišče, ki ohranja svojo faktografsko podlago, a v drami zaživi na nov način in z novo osvetlitvijo omogoča premislek o že znanih (življenjskih) zgodbah.
Ključne besede: Neda Rusjan Bric, dokumentarno gledališče, dokumentarna fikcija, gledališče, drama, SNG Nova Gorica, Trieste - Alessandria EMBARKED, Eda - Zgodba bratov Rusjan, Kdor sam do večera potuje skoz svet, Nora Gregor – Skiti kontinent spomina, Fabiani – Umetnost bivanja.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1426; Prenosov: 203
.pdf Polno besedilo (916,06 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh