Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bolonia study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 39
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Komunikacija vinske industrije na spletnih družbenih omrežjih v Sloveniji
Karlo Kopjar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V svetovni vinski industriji je veliko zanimanja za tržno komunikacijo vinske industrije na družbenih omrežjih. Tak način komunikacije je relativno poceni in ob dobri uporabi učinkovit. Kot za vse tipe tržne komunikacije je tudi za tak tip komunikacije potrebno imeti strategijo. Ponujenih nam je več družbenih omrežij, a niso vsa primerna za komunikacijo z našimi strankami oziroma potencialnimi strankami. Slovenija je tradicionalna pridelovalka vina in zato so prebivalci skoraj neprestano v stiku z vinsko kulturo. Slovenci se zanimajo za uživanje domačih in kakovostnih izdelkov. V času višje stopnje brezposelnosti se je zmanjšalo uživanje vina, a je sedaj stanje spet normalno. Tako je primerno komunicirati s Slovenci o vinu na družbenih omrežjih. Zakoni pa omogočajo, da je tak tip komunikacije skoraj neoviran. Z anketo smo iskali odgovore na vprašanja o uporabi družbenih omrežij in uživanju vina. Anketiranci so pokazali zanimanje za že tradicionalne vsebine o vinu. Ugotovili smo, da so ženske bolj primerna ciljna skupina za več različnih tipov vin kot moški. Možno je povzeti, da se družbena omrežja glede vina uporabljajo bolj za to, da spomnijo nekega potrošnika, kot da ga prepričajo, saj se ti bolj zanašajo na priporočila drugih kot na kak drug vir informacij.
Keywords: vino, družbena omrežja, tržno komuniciranje, končni potrošniki, Slovenija
Published: 16.01.2019; Views: 71; Downloads: 2
.pdf Fulltext (2,00 MB)

2.
Uporaba različnih kvasovk v pridelavi jabolčnega vina
Luka Koporec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Kemijske in senzorične lastnosti vina so poleg genetskih danosti ter geo-klimatskih okoliščin odvisne tudi od strategije tehnologije pridelave, ki jo izbere vinar. V to strategijo spada tudi izbira seva kvasovke. Vinski trg postaja vse bolj zahteven in željan nečesa novega, zato vse več vinarjev poskuša pridobiti drugačne lastnosti vin z uporabo drugačnih sevov kvasovk, oziroma z uporabo kombinacij različnih vrst kvasovk. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv različnih kombinacij kvasovk na potek fermentacije ter na osnovne kemijske in senzorične lastnosti pridelanega jabolčnega vina. Poskus je bil izveden na laboratorijski skali. Rezultati poskusa so pokazali, da različne vrste kvasovk različno vplivajo na senzorične lastnosti vina, nekoliko manj pa na kemijske lastnosti. Rezultati nakazujejo, da različne kvasovke različno hitro porabljajo sladkorje, kar vpliva tudi na hitrost poteka fermentacije. Ob opazovanju osnovnih kemijskih lastnostih smo opazili razlike med kvasovkami oz. kombinacijami kvasovk pri parametrih kot so hlapne kisline in reducirajoči sladkorji, medtem ko v vsebnosti alkohola in pH vrednostih končnih jabolčnih vin med obravnavanimi fermentacijami nismo opazili razlik. Senzorična analiza vonja in barve jabolčnih vin je potrdila vpliv kvasovk na barvo, intenzivnost, trajnost in vrsto vonja.
Keywords: jabolčno vino, ne-Saccharomyces kvasovke, potek fermentacije, kvasovke, senzorična analiza
Published: 26.10.2018; Views: 166; Downloads: 14
.pdf Fulltext (1,34 MB)

3.
REBULA - KRALJICA BRIŠKIH GRIČEV
Vanesa Klinec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Vitis vinifera L. cv 'Rebula' je najpomembnejša sorta za pridelavo vina v vinorodnem okolišu Goriška brda (tudi Brda). Je del bogate zgodovinske in kulturne dediščine ter velja za sinonim Brd. Ker postaja 'Rebula' zanimiva tudi izven meja Goriških brd, so se briški pridelovalci vina, skupaj s Konzorcijem Brda, odločili za zaščito vina sorte 'Rebula' z oznako PTP. Poleg tega se zadnje čase vedno bolj uveljavlja generična predstavitev sorte 'Rebula' pod skupnimi blagovnimi znamkami, ki so pomembne za povečanje prepoznavnosti tako sorte kot tudi teritorija pridelovanja. V diplomski nalogi smo opisali sorto 'Rebula'; značilnosti vinske trte in vina, njeno zgodovinsko pot ter predstavili pridelavo vina danes. Osredotočili smo se tudi na pomembnost te sorte za Goriška brda, v smislu promocije sorte in teritorija. Drugi del diplomske naloge zajema marketinško raziskavo in pregled situacije na vinskem trgu, pri čemer smo izvedli spletno anketiranje med potrošniki vina. Na podlagi teoretičnih osnov in rezultatov marketinške raziskave smo zasnovali marketinški načrt. Podani so tudi ukrepi in priporočila, ki so pomembni pri uspešni predstavitvi sorte 'Rebula' širši publiki.
Keywords: sorta 'Rebula', Goriška brda, geografska zaščita vina, blagovna znamka, promocija
Published: 27.09.2018; Views: 265; Downloads: 27
.pdf Fulltext (1,86 MB)

4.
PRIPRAVA IN SENZORIČNA OCENA AROMATIZIRANEGA VINJAKA
Tina Žorž, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv dodane naravne arome karamela na senzorične lastnosti vinjaka. V staran vinjak smo dodali 3 različne koncentracije naravne arome karamela, ki smo jo dobili na trgu v prosti prodaji. Aroma je namenjena tako živilskim kot tudi farmacevtskim izdelkom in vsebuje naravne komponente arome karamela. Senzorično oceno smo izvedli s pomočjo uradnega panela Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in ocenjevalnega lista, ki smo ga povzeli iz literature. V okviru senzorične ocene je ocenjevalna komisija pripravljene vzorce ocenjevala z opisno analizo in kvalifikacijsko analizo. Med potrošniki pa smo izvedli tudi test všečnosti. Rezultati diplomske naloge nakazujejo, da dodatek izbrane naravne arome karamela vinjaku v najnižji koncentraciji (5 ml/l), ki smo ga uporabili v diplomski nalogi, najbolje pripomore k boljši aromatiki in zaokroženemu okusu. Opazili smo, da dodatek arome v vinjak navkljub odsotnosti sladkorja pripomore k večji zaznavi sladkosti v okusu in k zakrivanju zaznavanja alkohola, kar je najverjetneje botrovalo preferenčnim razlikam med moškim in ženskim okusom do izbranih alkoholnih pijač. Ženske in mlajše generacije so se na splošno odločale za bolj aromatizirane vzorce, moške pa sta bolj prepričala osnovni vzorec in vzorec z majhnim dodatkom karamele.
Keywords: vinjak, aroma karamele, senzorična ocena, analiza potrošnikov
Published: 30.07.2018; Views: 705; Downloads: 41
.pdf Fulltext (1,97 MB)

5.
VPLIV ODTRANJEVANJA LISTOV IN UPORABE MREŽ ZA ZAŠČITO PRED PTIČI NA KOLIČINO PRIDELKA TER KAKOVOSTNE PARAMETRE GROZDJA IN VINA SORTE SAUVIGNONASSE (VITIS VINIFERA L.)
Aljaž Namar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Odstranjevanje listov v območju grozdov in uporaba mrež za zaščito pred ptiči sta pogosto uporabljeni vinogradniški strategiji, ki vplivata na mikroklimatske pogoje v grmu vinske trte ter posledično na količinske in kakovostne parametre pridelka. V okviru diplomskega dela smo v vinogradu sorte 'Sauvignonasse' v Pristavem (Brda), po načelu naključne razporeditve blokov trt, zastavili primerjavo med petimi ukrepi: UNT (brez tretiranja), ELR (razlistanje pred cvetenjem), LLR (razlistanje po cvetenju), REN (razlistanje po cvetenju in senčenje z rdečimi mrežami) ter BKN (razlistanje po cvetenju in senčenje s črnimi mrežami). Tekom dozorevanja smo v odvisnosti od ukrepa spremljali osnovne kakovostne, ob trgatvi pa tudi količinske parametre pridelka. Grozdje smo ločeno vinificirali in v vinih določili osnovne kakovostne parametre, vsebnost hlapnih tiolov ter opravili senzorično analizo. Z obravnavanimi ukrepi smo le v manjši meri vplivali na kakovostne parametre grozdja, medtem, ko smo, predvsem z ukrepom ELR, pomembneje vplivali na količino pridelka in težo grozdov. V vinih smo (v korist obravnavanjem ELR, LLR in REN) opazili razlike v koncentracijah sladkorja prostega ekstrakta, poleg različnih trendov vsebnosti skupnih titracijskih kislin pa smo z ukrepi povzročili tudi nekaj razlik v vsebnostih posameznih kislin (vinska, jabolčna) ter skupnih hlapnih kislin. V primerjavi s kontrolo smo opazili povečanje vsebnosti 4MMP pri obravnavnjih BKN in ELR ter povečanje 3MH pri LLR, BKN in REN. Natančnejši pregled povzročenih sprememb in rezultatov (enoletnih) primerjav je nakazal, da učinki na opazovane parametre niso tako preprosti in linearni, da bi omogočili sistematično optimizacijo oz. da so medsebojni vplivi različnih kombinacij vinogradniških strategij na parametre grozdja kompleksni ter jih moramo uvajati nadvse previdno.
Keywords: 'Sauvignonasse' (Vitis vinifera L.), odstranjevanje listov v območju grozdov, mreže za zaščito pred priči, mikroklima, osnovni količinski in kakovostni parametri grozdja in vina, hlapni tioli.
Published: 06.03.2018; Views: 835; Downloads: 77
.pdf Fulltext (1,12 MB)

6.
Vpliv različnih bentonitov na senzorične in kemijske lastnosti vina sorte 'Rebula' (Vitis vinifera L.)
Uroš Špacapan, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pomemben dejavnik pri kakovosti vina ter posledično tudi pri uspešni prodaji je stabilnost vina v steklenici, kajti v nasprotnem primeru pride do slabega ugleda vinarja in tudi zavračanja proizvoda na trgu. Beljakovinsko stabilnost vina lahko dosežemo na več načinov, ki pa so odvisni od same tehnologije in tudi trendov na vinskem trgu. V sklopu diplomske naloge smo preučevali vpliv uporabe štirih različnih bentonitov na kemijske in senzorične lastnosti vina sorte Rebula. Vino smo pred stekleničenjem tretirali z različnimi komercialno dostopnimi bentoniti in stekleničena vina kemijsko ter senzorično ovrednotili. Poleg določanja osnovnih kemijskih parametrov smo spektrofotometrično določili vsebnost skupnih fenolov in barve vina. S pomočjo encimskih kitov smo določili tudi vsebnost vinske, jabolčne in mlečne kisline v stekleničenih vinih. Rezultati našega poskusa kažejo, da je uporaba različnih bentonitov vplivala tako na kemijske kot tudi na senzorične lastnosti vina. V vinih tretiranih z bentonitom smo zaznali rahel trend nižjih vsebnosti alkohola ter skupnih titrabilnih in hlapnih kislin. Obenem pa smo zaznali tudi trende povečanja parametrov, kot je barva vina (absorbanca pri 420 nm) in vsebnosti skupnih fenolov primerjavi s kontrolnim – netretiranim vzorcem. Senzorična ocena tretiranih vin je nakazala trend siromašenja sadnih not pri vseh uporabljenih bentonitih, v določenih primerih pa, nasprotno, pozitivne vplive na zaznane cvetlične in rastlinske note. Rezultati so tako pokazali, da vrsta bentonita različno vpliva na senzorične lastnosti vina Rebula.
Keywords: vino Rebula, belo vino, bentonit, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Published: 13.02.2018; Views: 672; Downloads: 48
.pdf Fulltext (1,62 MB)

7.
ECOLOGY OF WILD WINE YEASTS AND THEIR ENOLOGICAL POTENTIAL
Gabrijel Cernigoi, 2017, undergraduate thesis

Abstract: The aim of the study was to investigate and select indigenous yeasts Saccharomyces cerevisiae and non-conventional yeasts that were isolated during this and previous studies, and than evaluate them for wine production by performing micro-scale vinification experiment
Keywords: Saccharomyces, non-conventional yeasts, wine, fermentations
Published: 17.07.2017; Views: 1341; Downloads: 122
.pdf Fulltext (1,09 MB)

8.
Isolation and selection wild yeasts for winemaking
Natalia Mikhaylina, 2017, undergraduate thesis

Abstract: The aim of this study was to explore the diversity of fermentative yeast species in a non-vineyard and vineyard environment, and exploit their oenological potential. For this purpose we collected plant and soil material in the vineyard (located in Črniče in Vipava Valley) planted with Vitis vinifera L. and in the forest (forest in Vipava Old Castle), and by using a selective medium with high ethanol and sugar content we managed to obtain 35 isolates. By sequencing the D1/D2 domain of the 26S rDNA we identified nine different yeast species. The oenological potential of identified yeasts was further investigated by employing a series of tests, such as growth at low pH values, tolerance to ethanol and sulfur, and H2S production ability. Based on the results of these tests we selected four different yeast species for the microvinification of Vitis vinifera L. cv. ‘Pinot Noir’ grape juice. A commercial strain Saccharomyces cerevisiae Lalvin D47 was also included as a control in the fermentation experiment. Fermentation monitoring was done by measuring daily weight loss and microbiological analysis in the middle of fermentation. For the final wines, sugars were determined and sensorial evaluation performed. Among four tested yeasts, S. paradoxus IVV 32 and Torulaspora delbrueckii IVV 36 appeared to be the most promising for winemaking, but further studies should be carried out.
Keywords: wine, Vitis vinifera L. cv. ‘Pinot Noir’, biodiversity, yeasts, fermentation
Published: 10.07.2017; Views: 1277; Downloads: 95
.pdf Fulltext (2,57 MB)

9.
Vpliv karbonske maceracije na vsebnost fenolov in aromatične značilnost vina Merlot
Iris Lisjak, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Kakovost vina je prvi vrsti odvisna od lastnosti uporabljenega grozdja, njegova kakovost in stil pa sta močno odvisna tudi od vinarjevih odločitev glede uporabljenih vinifikacijskih postopkov. Zahteve vinskega trga spodbujajo k izboljšanju klasičnih kot tudi k uvajanju alternativnih vinarskih strategij. V sklopu diplomskega dela smo preučevali vpliv postopka karbonske maceracije v predelavi grozdja sorte 'Merlot' na vsebnosti prostih aromatičnih spojin, skupnih antocianov ter skupnih polifenolov v vinih in sicer v primerjavi s kontrolnim, klasičnim postopkom pridelave mladega rdečega vina. Kemijske analize vzorcev smo opravili spektrofotometrično ter s pomočjo naprednih analitskih pristopov metabolnega profiliranja in tehnike GC-MS-MS. Preučili smo tudi senzorične lastnosti eksperimentalnih vin. Rezultati enoletnega poskusa so pokazali, da lahko s karbonsko maceracijo v vinu Merlot povečamo vsebnost skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in norizoprenoida damascenona. Nasprotno smo več aromatičnih alkoholov določili v kontrolnih vinih. Uporaba karbonske maceracije je povzročila slabši izplen skupnih antocianov, ne pa tudi skupnih polifenolov. Senzorične analize barve so potrdile več češnjevo rdečih odtenkov pri vinih, pridelanih s karbonsko maceracijo ter več vijoličnih in rubinastih pri kontrolnih vinih. Karbonska maceracija je povzročila boljšo intenzivnost ter kakovost vonja, vendar slabšo trajnost in intenzivnost okusa vina. Degustatorji so pri vinih, pridelanih s karbonsko maceracijo, zaznali več svežega sadja in mehkega rdečega sadja v vonju ter več svežine in nekoliko boljšo harmoničnost v okusu. Kontrolna vina so imela močnejše zaznave gozdnih sadežev v vonju, v okusu pa več grenkobe in astringence, a so degustatorjem delovala polnejše.
Keywords: 'Merlot' (Vitis vinifera L.), tehnologije pridelave rdečega vina, karbonska maceracija, proste aromatične spojine, polifenoli, antociani, senzorika vina
Published: 19.06.2017; Views: 1423; Downloads: 93
.pdf Fulltext (1,80 MB)

10.
Združevanje vinarjev Vipavske doline v konzorcij.
Tomaž Vodopivec, 2016, undergraduate thesis

Keywords: Trženje vin, blagovna znamka, Vipavska dolina, konzorcij vinarjev, trženjska strategija
Published: 23.05.2017; Views: 1107; Downloads: 75
.pdf Fulltext (765,23 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top