Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
ECOLOGY OF WILD WINE YEASTS AND THEIR ENOLOGICAL POTENTIAL
Gabrijel Cernigoi, 2017, diplomsko delo

Opis: The aim of the study was to investigate and select indigenous yeasts Saccharomyces cerevisiae and non-conventional yeasts that were isolated during this and previous studies, and than evaluate them for wine production by performing micro-scale vinification experiment
Ključne besede: Saccharomyces, non-conventional yeasts, wine, fermentations
Objavljeno: 17.07.2017; Ogledov: 373; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

2.
Isolation and selection wild yeasts for winemaking
Natalia Mikhaylina, 2017, diplomsko delo

Opis: The aim of this study was to explore the diversity of fermentative yeast species in a non-vineyard and vineyard environment, and exploit their oenological potential. For this purpose we collected plant and soil material in the vineyard (located in Črniče in Vipava Valley) planted with Vitis vinifera L. and in the forest (forest in Vipava Old Castle), and by using a selective medium with high ethanol and sugar content we managed to obtain 35 isolates. By sequencing the D1/D2 domain of the 26S rDNA we identified nine different yeast species. The oenological potential of identified yeasts was further investigated by employing a series of tests, such as growth at low pH values, tolerance to ethanol and sulfur, and H2S production ability. Based on the results of these tests we selected four different yeast species for the microvinification of Vitis vinifera L. cv. ‘Pinot Noir’ grape juice. A commercial strain Saccharomyces cerevisiae Lalvin D47 was also included as a control in the fermentation experiment. Fermentation monitoring was done by measuring daily weight loss and microbiological analysis in the middle of fermentation. For the final wines, sugars were determined and sensorial evaluation performed. Among four tested yeasts, S. paradoxus IVV 32 and Torulaspora delbrueckii IVV 36 appeared to be the most promising for winemaking, but further studies should be carried out.
Ključne besede: wine, Vitis vinifera L. cv. ‘Pinot Noir’, biodiversity, yeasts, fermentation
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 273; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (2,57 MB)

3.
Vpliv karbonske maceracije na vsebnost fenolov in aromatične značilnost vina Merlot
Iris Lisjak, 2017, diplomsko delo

Opis: Kakovost vina je prvi vrsti odvisna od lastnosti uporabljenega grozdja, njegova kakovost in stil pa sta močno odvisna tudi od vinarjevih odločitev glede uporabljenih vinifikacijskih postopkov. Zahteve vinskega trga spodbujajo k izboljšanju klasičnih kot tudi k uvajanju alternativnih vinarskih strategij. V sklopu diplomskega dela smo preučevali vpliv postopka karbonske maceracije v predelavi grozdja sorte 'Merlot' na vsebnosti prostih aromatičnih spojin, skupnih antocianov ter skupnih polifenolov v vinih in sicer v primerjavi s kontrolnim, klasičnim postopkom pridelave mladega rdečega vina. Kemijske analize vzorcev smo opravili spektrofotometrično ter s pomočjo naprednih analitskih pristopov metabolnega profiliranja in tehnike GC-MS-MS. Preučili smo tudi senzorične lastnosti eksperimentalnih vin. Rezultati enoletnega poskusa so pokazali, da lahko s karbonsko maceracijo v vinu Merlot povečamo vsebnost skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in norizoprenoida damascenona. Nasprotno smo več aromatičnih alkoholov določili v kontrolnih vinih. Uporaba karbonske maceracije je povzročila slabši izplen skupnih antocianov, ne pa tudi skupnih polifenolov. Senzorične analize barve so potrdile več češnjevo rdečih odtenkov pri vinih, pridelanih s karbonsko maceracijo ter več vijoličnih in rubinastih pri kontrolnih vinih. Karbonska maceracija je povzročila boljšo intenzivnost ter kakovost vonja, vendar slabšo trajnost in intenzivnost okusa vina. Degustatorji so pri vinih, pridelanih s karbonsko maceracijo, zaznali več svežega sadja in mehkega rdečega sadja v vonju ter več svežine in nekoliko boljšo harmoničnost v okusu. Kontrolna vina so imela močnejše zaznave gozdnih sadežev v vonju, v okusu pa več grenkobe in astringence, a so degustatorjem delovala polnejše.
Ključne besede: 'Merlot' (Vitis vinifera L.), tehnologije pridelave rdečega vina, karbonska maceracija, proste aromatične spojine, polifenoli, antociani, senzorika vina
Objavljeno: 19.06.2017; Ogledov: 493; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (1,80 MB)

4.
Združevanje vinarjev Vipavske doline v konzorcij.
Tomaž Vodopivec, 2016, diplomsko delo

Ključne besede: Trženje vin, blagovna znamka, Vipavska dolina, konzorcij vinarjev, trženjska strategija
Objavljeno: 23.05.2017; Ogledov: 262; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (765,23 KB)

5.
Vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja sorte Zelen (Vitis vinifera L.) na aromatične značilnosti vina
Franko Fabjan, 2017, diplomsko delo

Opis: Poleg sorte, geo-klimatskih pogojev in vinogradniških strategij v vinogradu so tudi vinarjeve odločitve glede izbora vinifikacijskih postopkov tiste, ki lahko odločilno vplivajo na končno kakovost vina, vključno z njegovimi aromatskimi značilnostmi. Z različnimi prijemi ali postopki pred alkoholno fermentacijo in med njo lahko vplivamo predvsem na ekstrakcijo in ohranitev primarnih ter na tvorbo sekundarnih aromatskih spojin. V okviru diplomskega dela smo s pomočjo modernih analitskih pristopov metabolnega profiliranja in tehnike GC/MS/MS preučevali vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja (krioekstrakcija s suhim ledom, stik s celimi jagodami med fermentacijo, klasični pristop-kontrola) na vsebnost prostih in vezanih aromatičnih spojin v mladih vinih Zelen, letnik 2014. Preučili smo tudi vpliv obravnavanih tehnologij na senzorične lastnosti, vezane na zaznave vonja v mladih vinih. Rezultati enoletnega poskusa so nakazali, da lahko s pomočjo krioekstrakcije v vinih Zelen povečamo izplene skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in terpenov, po drugi strani pa smo zaznali le trend povečanja vsebnosti skupnih višjih alkoholov pri vzorcih iz postopka dodajanja jagod med fermentacijo. V primeru vezanih aromatskih spojin smo s pomočjo postopka dodajanja jagod v primerjavi s kontrolo opazili trende povečanja vsebnosti nekaterih vezanih estrov, norizoprenoidov in višjih alkoholov, krioekstrakcija pa je večinoma povzročila trende k niţjim vsebnostim vezanih aromatskih spojin glede na kontrolne vzorce. Nazadnje so se tudi senzorična opazovanja z vonjem povezanih lastnosti vin zaključila preteţno v prid postopku z dodajanjem jagod med fermentacijo.
Ključne besede: 'Zelen' (Vitis Vinifera L.), alternativni pristopi v predelavi grozdja, krioekstrakcija, dodajanje sveţih jagod med alkoholno fermentacijo, proste aromatične spojine v vinu, vezane aromatične spojine v vinu, senzorika vina
Objavljeno: 23.01.2017; Ogledov: 833; Prenosov: 59
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

6.
EFFECT OF TIMING OF LEAF REMOVAL ON YIELD PARAMETERS, GRAPE AND WINE QUALITY OF VITIS VINIFERA L. CV. 'SAUVIGNON BLANC' Daniela MARKOVIC
Daniela Markovic, 2016, diplomsko delo

Opis: Z odstranjevanjem listov v predelu grozdov se lahko spremeni mikroklima grozdov, ki lahko izzove spremembe v sekundarnem metabolizmu vinske trte, ki so odvisne tudi od časa izvedbe ukrepa. Uravnavanje sinteze aromatskih komponent je zanimivo pri belih sortah kot je sorta 'Sauvignon blanc', kjer so metoksipirazini in tioli tisti, ki oblikujejo značilno aromo vina te sorte. Eksperiment diplomske naloge smo zastavili na Oslavju (Gorica, Italija) v vinogradu sorte grozdja 'Sauvignon blanc' (Vitis vinifera L.). Želeli smo preveriti vpliva odstranjevanja listov v predelu grozdja pred in po cvetenju na količino in kakovost pridelka ter aromatske lastnosti grozdja in vina. Količinski parametri pridelka so pokazali majhne vplive izvedenih ukrepov razlistanja; pozno razlistanje na količino pridelka ni vplivalo, v nasprotju z razlistanjem pred cvetenjem, kjer smo opazili rahlo zmanjšanje pridelka po trsu in mase grozdov. Tudi pri osnovnih zrelostnih parametrih smo opazili manjše spremembe, predvsem večje vsebnosti topne suhe snovi pri razlistanju pred cvetenjem. Pri aromatskih komponentah smo zaznali vpliv razlistanja pred cvetenjem na količino prekurzorjev tiolov tako v grozdju kot tudi vinu; večjo vsebnost 4-merkapto-4-metilpentan-2-on (4MMP) in nižje koncentracije 3-merkaptoheksan-1-ol (3MH). S poznejšim odstranjevanjem listov smo zmanjšali koncentracije 4MMP, na vsebnost 3MH ta ukrep ni vplival. Tudi s senzorično oceno vina smo potrdili pomembne vplive razlistanja pred in po cvetenju na določene note v aromi vina 'Sauvignon blanc'. Leaf removal changes cluster microclimate, and thus modifications in the secondary metabolism are triggered, but differently as regard to the timing of application. In case of white grape varieties, the interest on the modification of aroma characteristics is searched, and in case of 'Sauvignon blanc', the shift in concentration of methoxypyrazines and thiols is responsible for the bouquet of the wines. An experimental trial was set up in Oslavia (Gorizia, Italy) with the aim to evaluate how pre-flowering and post-flowering leaf removal applied on 'Sauvignon blanc' vines could change the aromatic occurrence in grapes and wines. The yield parameters were slightly affected by the treatments of leaf removal; while late leaf removal did not impact on production, pre-flowering leaf removal slightly promoted a reduction on yield and cluster weight. Also basic maturation parameters were slightly changed, mainly higher soluble solids in case of pre-flowering leaf removal. As regard aromatics, both thiol precursors in grapes and thiols in wines revealed to be shifted in case of pre-flowering leaf removal, with higher values of 4-mercapto-4-methyl-pentan-2-one and lower values of 3-mercaptohexan-1-ol. In case of late leaf removal lower concentration of 4MMP were revealed and similar of 3MH. Also the degustation of the wines revealed some peculiarities of pre-flowering and late leaf removal treatments for some important sensorial notes of 'Sauvignon blanc' wines.
Ključne besede: Vitis vinifera L. cv. 'Sauvignon blanc', razlistanje pred cvetenjem, razlistanje po cvetenju, aromatske komponente, tioli, LC-MS Vitis vinifera L. cv. 'Sauvignon blanc', pre-flowering leaf removal, post-flowering leaf removal, aromatic compounds, thiols, LC-MS
Objavljeno: 14.01.2016; Ogledov: 1515; Prenosov: 84
.pdf Polno besedilo (1,30 MB)

7.
Razvoj in strategija spletne vinoteke eVino
Nataša Petrović, 2015, diplomsko delo

Ključne besede: spletna trgovina, spletna vinoteka, strategija podjetja
Objavljeno: 26.10.2015; Ogledov: 1241; Prenosov: 62
.pdf Polno besedilo (1,46 MB)

8.
Vpliv vinogradniških tehnologij na vsebnost metabolitov v grozdju sorte ‘Modra frankinja’
Ana Marija Tomše, 2015, diplomsko delo

Opis: V grozdju sorte ‘Modra frankinja’ (Vitis vinifera L.), vinorodni okoliš Dolenjska, smo leta 2013 preučevali vpliv vinogradniških tehnologij: odstranjevanja listov v predelu grozdja (razlistanja) pred fazo cvetenja in redčenja grozdja v fazi vèraison v primerjavi s kontrolo. Grozdje smo vzorčili teden pred trgatvijo, v času trgatve in teden po tem. V svežem grozdnem soku smo določili vsebnost suhe snovi, skupnih titrabilnih kislin in pH-vrednost. Vsebnost in profil antocianov smo določili v metanolnih ekstraktih grozdnih kožic s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti. Redčenje grozdja v fazi vèraison je vplivalo na statistično značilno večje povprečne: mase kožic, vsebnosti suhe snovi in pH-vrednosti v primerjavi z razlistanjem pred fazo cvetenja ob času trgatve in teden po tem, medtem ko se kontrola ni statistično značilno razlikovala od redčenja grozdja. Razlike v povprečni masi grozdja in vsebnosti skupnih titrabilnih kislin med tehnologijami niso bile statistično značilne ob nobenem terminu vzorčenja. Povprečna vsebnost skupnih monomernih antocianov v grozdju je bila ob času trgatve največja pri redčenju grozdja v fazi vèraison, vendar razlike med tehnologijami niso bile statistično značilne. Malvidin 3-glukozid je najbolj zastopan antocian pri sorti ‘Modra frankinja’. Lastnost sorte je tudi manjša vsebnost acilatov od kumaratov. Redčenje grozdja v fazi vèraison je najbolj vplivalo na izboljšano kakovost grozdja glede na spremljane parametre.
Ključne besede: ‘Modra frankinja’ (Vitis vinifera L.), odstranjevanje listov pred fazo cvetenja, redčenje grozdja v fazi vèraison, antociani, profil antocianov.
Objavljeno: 15.09.2015; Ogledov: 1848; Prenosov: 66
.pdf Polno besedilo (3,95 MB)

9.
10.
Pomen pospeševanja prodaje za uspešno trženje vina na primeru blagovne znamke Klen'Art
Aleksander Klenar, 2014, diplomsko delo

Ključne besede: diplomske naloge, trženje vina, pospeševanje prodaje, blagovna znamka, Klen'Art
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 1417; Prenosov: 193
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh