Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
OMPC model' i uporjadočenija biopolimerov
Lusine Arutjunjan, 2019, magistrsko delo

Objavljeno: 30.05.2019; Ogledov: 131; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (2,24 MB)

2.
Analiza kakovostne in ekonomske upravičenosti vpeljave tehnološkega postopka predfermentativne maceracije v predelavi grozdja sorte 'Refošk'
Marko Benčina, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali kakovostno in ekonomsko upravičenost vpeljave tehnološkega postopka hladne predfermentativne maceracije, s katerim smo želeli izboljšati predvsem barvne in aromatične lastnosti vina 'Refošk'. Najprej smo razložili pomen investicij in metode, s katerimi investicije ocenjujemo. V praktičnem poskusu smo pridelali vino po postopku hladne predfermentativne maceracije (HPM), za primerjavo pa smo vino pridelali še po postopku klasične fermentativne maceracije (FM) in fermentativne maceracije pri višji temperaturi (FMVT). V pridelanih vinih smo določali skupne polifenole, skupne in posamezne antocianine, barvo vina ter izvedli senzorično analizo. V ekonomskem delu smo ugotovili, kako bi investicijo financirali, in definirali lastno ceno. S pragom rentabilnosti smo predvideli smotrno prodajno ceno ter z metodami denarnih tokov in sedanje vrednosti ugotovili, da bi se nam investicija povrnila v devetem letu poslovanja. Rezultati kažejo, da je hladna predfermentativna maceracija vplivala na značilno večjo vsebnost skupnih polifenolov, medtem ko smo opazili značilno večjo vsebnost skupnih antocianinov pri FM in FMVT. Uporabljeni tehnološki postopki niso pokazali značilnega vpliva na povečanje vsebnosti posameznih antocianinov, malvidin-3-glukozida ter intenzitete in tona barve vina. Vino, pridelano po postopku HPM, je v primerjavi s FM in FMVT vini na senzorični analizi in testu všečnosti doseglo najmanj točk. ANALIZA KAKOVOSTNE IN EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI VPELJAVE TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA PREDFERMENTATIVNE MACERACIJE V PREDELAVI GROZDJA SORTE 'REFOŠK' MAGISTRSKO DELO Marko Benčina Mentorja: doc. dr. Melita Sternad Lemut, dr. Jan Reščič Nova Gorica, 2019    ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali pri opravljanju teoretskega, eksperimentalnega in analitskega dela magistrske naloge, še posebej dr. Janu Reščiču in Jeleni Topić Božič, mag. ind. farm., za njuno potrpežljivost in pomoč pri laboratorijskem in analitskem delu. Posebna zahvala tudi mentorici doc. dr. Meliti Sternad Lemut, univ. dipl. inž. živ. tehnol. In somentorju Silvestru Vončini, univ dipl. ekon. za pomoč pri pisanju ekonomskega dela naloge. Brez Vas ne bi uspelo!    NASLOV Analiza kakovostne in ekonomske upravičenosti vpeljave tehnološkega postopka predfermentativne maceracije v predelavi grozdja sorte 'Refošk' IZVLEČEK V magistrskem delu smo obravnavali kakovostno in ekonomsko upravičenost vpeljave tehnološkega postopka hladne predfermentativne maceracije, s katerim smo želeli izboljšati predvsem barvne in aromatične lastnosti vina 'Refošk'. Najprej smo razložili pomen investicij in metode, s katerimi investicije ocenjujemo. V praktičnem poskusu smo pridelali vino po postopku hladne predfermentativne maceracije (HPM), za primerjavo pa smo vino pridelali še po postopku klasične fermentativne maceracije (FM) in fermentativne maceracije pri višji temperaturi (FMVT). V pridelanih vinih smo določali skupne polifenole, skupne in posamezne antocianine, barvo vina ter izvedli senzorično analizo. V ekonomskem delu smo ugotovili, kako bi investicijo financirali, in definirali lastno ceno. S pragom rentabilnosti smo predvideli smotrno prodajno ceno ter z metodami denarnih tokov in sedanje vrednosti ugotovili, da bi se nam investicija povrnila v devetem letu poslovanja. Rezultati kažejo, da je hladna predfermentativna maceracija vplivala na značilno večjo vsebnost skupnih polifenolov, medtem ko smo opazili značilno večjo vsebnost skupnih antocianinov pri FM in FMVT. Uporabljeni tehnološki postopki niso pokazali značilnega vpliva na povečanje vsebnosti posameznih antocianinov, malvidin-3-glukozida ter intenzitete in tona barve vina. Vino, pridelano po postopku HPM, je v primerjavi s FM in FMVT vini na senzorični analizi in testu všečnosti doseglo najmanj točk. Na podlagi dosežene kakovosti in ekonomskih ocen smo sklenili, da bi bila investicija v postopek HPM v proučevanem letu ekonomsko manj upravičena.
Ključne besede: Investicija, vrednotenje investicij, lastna cena, hladna predfermentativna maceracija, antocianini, barva vina, Vitis vinifera L. cv. 'Refošk'
Objavljeno: 23.05.2019; Ogledov: 269; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (2,04 MB)

3.
Flares from the centers of galaxies with Gaia and OGLE surveys
Nada Ihanec, 2018, magistrsko delo

Opis: Modern wide-field-of-view and all-sky satellites (e.g. Gaia) and ground based surveys (e.g. OGLE) repeatedly cover a large part of the sky and are detecting new, transient astrophysical sources on daily basis. In this thesis I analyzed the data from Gaia and OGLE transient surveys, with special focus on transients located near the centres of galaxies to detect possible Tidal Disruption Events. These occur when a star gets too close to a Super-Massive Black Hole, which lurks in the centres of most galaxies, and gets disrupted due to the black hole's gravitational tidal forces. The goal of my research was to detect possible Tidal Disruption Events and eliminate false candidates, such as supernovae. The work involved daily inspection of new alerts, identified with Gaia and OGLE Transient Detection System. I searched for potential transients in galactic nuclei and in case there was such a transient detected, follow-up spectroscopic observations were initiated in order to help classify the object. During the course of my work I analyzed spectra obtained with the largest telescopes in the world (SALT, VLT) and performed the spectral template matching, recognition of spectral features related to known classes of transients, determination of redshift etc.
Ključne besede: Flares, transients, Gaia, OGLE, supernovae, tidal disruption events, nuclear transients
Objavljeno: 14.05.2019; Ogledov: 200; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (8,11 MB)

4.
Obravnava črtic Ivana Cankarja v gimnaziji s pomočjo bralnomotivacijskih strategij
Ana Cukjati, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava črtice Ivana Cankarja, ki so v učnem načrtu za slovenščino za splošne, klasične in strokovne gimnazije (Poznanovič Jezeršek in drugi, 2008) uvrščene med obveznoizbirna besedila, in njihove didaktizacije na podlagi bralnomotivacijskih strategij M. Sarto. V teoretičnem delu orišemo poglavja učnega načrta, vezana na pouk književnosti, predstavimo za gimnazijo obveznoizbirne Cankarjeve črtice, primerjamo njihovo sedanjo obravnavo v nekaterih srednješolskih učbenikih in berilih ter razložimo pomembnost učne motivacije za branje in učno uspešnost. Nazadnje je v teoretičnem delu predstavljena vsebina priročnika M. Sarto Strategije motiviranja za branje (2015) kot drugačna možnost didaktizacij Cankarjeve proze. V empiričnem delu razložimo problem obravnave Cankarjevih črtic v gimnazijah ter opišemo cilje in metodologijo naše raziskave, ki vključuje izdelavo didaktizacij Cankarjevih črtic s pomočjo bralnomotivacijskih strategij, preizkus ene od didaktizacij na gimnaziji, vzporedno z obravnavo na podlagi berila Branja 3 (Ambrož in drugi, 2002), in oceno izvedbe obeh ur, vprašalnik za učitelje in učiteljice slovenščine na gimnazijah o obravnavi Cankarjeve proze ter vprašalnik za dijake in dijakinje o razumevanju obravnavane črtice pred in po obravnavi s pomočjo bralnomotivacijske strategije in berila Branja 3. Magistrsko delo sklepa analiza rezultatov raziskave: dijaki in dijakinje so bili bolj motivirani pri obravnavi črtice na podlagi bralnomotivacijske strategije.
Ključne besede: gimnazija, črtice Ivana Cankarja, bralnomotivacijske strategije, motiviranje za branje, Montserrat Sarto
Objavljeno: 26.04.2019; Ogledov: 257; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

5.
Vpliv bivalnih navad na dinamiko radona v domovih
Monika Ferfolja, 2019, magistrsko delo

Opis: Radioaktiven žlahtni plin radon (222Rn) je eden izmed največjih onesnaževalcev zraka v zaprtih prostorih, saj lahko vsakodnevna izpostavljenost radonu vodi do nastanka pljučnega raka. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, kako bivalne navade stanovalcev (predvsem prezračevanje) vplivajo na koncentracije aktivnosti radona v prostorih in na prejete efektivne doze. V mestu Idrija smo si izbrali dve hiši (H1 in H2), ki stojita v bližini Idrijske prelomnice, kjer smo primerjali dinamiko radona v povezavi z bivalnimi navadami. Najprej smo v obeh hišah izmerili trenutne koncentracije radona v več prostorih. Nato smo na osnovi trenutne koncentracije radona izbrali prostor z enako namembnostjo in čim bolj podobno koncentracijo radona za nadaljnje kontinuirne meritve. Izkazalo se je, da sta to spalnici obeh hiš, kjer so se trenutne koncentracije radona razlikovale le za 1 %. Kontinuirne meritve radona smo v obeh spalnicah izvedli v obdobju od 1.1. do 18.11.2018. Iz urnih koncentracij radona smo izračunali različna povprečja koncentracij: letno, dnevno, zimsko, spomladansko, poletno in jesensko, in jih uporabili za izračun efektivnih doz, ki jih prejmejo stanovalci v času spanja (8 od 24 ur za vse leto). Povprečne koncentracije radona samo poleti niso presegle mejne vrednosti 300 Bq m─3. Po pričakovanju so bile v obeh spalnicah koncentracije radona najvišje pozimi in najnižje poleti, spomladi in jeseni pa so bile precej podobne. Koncentracije so bile višje ponoči kot podnevi, v vseh letnih časih pa najvišje zjutraj, pred začetkom zračenja spalnic. V spalnici H1 je bila povprečna letna koncentracija radona 797754 Bq m─3, v spalnici H2 pa 854785 Bq m─3. Efektivne doze smo izračunali na osnovi koncentracije aktivnosti radona za (i) ves dan (0─24h) in (ii) samo nočni čas (22─6h). Povprečna letna celodnevna (0─24h) efektivna doza je bila v spalnici H1 8,83 mSv in v spalnici H2 9,52 mSv. Povprečna letna nočna (22─6h) efektivna doza pa je bila v spalnici H1 višja za faktor 1,03 in v spalnici H2 za faktor 1,07 od celodnevne. Efektivne doze so v obeh spalnicah močno povezane s prezračevanjem, saj se z večjo intenzivnostjo zračenja znižajo. Tako je efektivna doza na osnovi nočne koncentracije radona v spalnici H1 poleti za faktor 4,7 nižja od zimske, v spalnici H2 pa za faktor 5,1.
Ključne besede: Radon, kontinuirne meritve, bivalno okolje, prezračevanje, efektivna doza, tektonski prelom
Objavljeno: 15.04.2019; Ogledov: 303; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (3,52 MB)

6.
VPLIV KOMUNICIRANJA NA UČINKOVITOST NABAVE-ŠTUDIJ PRIMERA VELIKEGA ELEKTROKOVINSKEGA PRIDELOVALNEGA PODJETJA
Feliks Mešter, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo izhaja iz temeljnega motiva, to je doprinesti h konkurenčnosti podjetja v elektro-kovinski industriji, glede na zaznan problem v vrzeli komunikacije, ki vpliva na moteno opravljanje dela in posledično nižjo učinkovitost. Namen magistrskega dela je predstaviti model izboljšanega procesa nabave z vpeljavo izboljšav v vertikalni in horizontalni komunikaciji. Uvedba izboljšav v modelu nabave temelji na pridobljenih podatkih, z metodo intervjuva vodstvenega kadra in metodo anketiranja komercialistov v nabavi. Ugotavljamo, da je le za tretjino komercialistov nabave komunikacija ustrezna. Pretežno porabijo od 1 do 2 ure več dnevno za opravilo dela zaradi nejasnih procesov. Skoraj 2/3 zaposlenih v nabavi ni zadovoljnih z vertikalno komunikacijo in z njo povezani dodeljenih pristojnosti in odgovornosti. V proučevanem podjetju premalo posvečajo komunikaciji v procesih, kar so vzajemno potrdili tudi intervjuvani vodje, da vodstvo premalo pozornosti namenja komunikacijskim kanalom Na podlagi korelacije rezultatov kvantitativne in kvalitativne raziskave smo z metodo želva diagrama podali model izboljšane komunikacije v procesu nabave, ki vzajemno z uporabo informacijske podpore nadzorne plošče SAP omogoča manj nepotrebnega komuniciranja in podvajanja nalog. Oboje predstavlja praktično vrednost pri odpravi vrzeli za učinkovito opravljanje dela in rešitev problema na originalen način. Nabavni komercialisti na tak način organizacije dela in komunikacije lahko več časa namenijo strategiji nabave in komunikaciji z dobavitelji.
Ključne besede: komunikacija, učinkovitost, proces nabave, študij primera v elektro-kovinski industriji
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 267; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (1,60 MB)

7.
Perehod spiral'-klubok v kol'cevyh zamkiutyh DNK
Artem V. Badasyan, 2002, magistrsko delo

Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 226; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (137,83 KB)

8.
9.
Zvijačnost Uma
Nataša Lanieri Shakespeare, 2019, magistrsko delo

Opis: Kipar Jakov Brdar upodobi Slavoja Žižka kot eksplozivno napravo meteor. Nebesno telo pridrvi v atmosfero, zagori in zasveti z bleščečo svetlobo. Usmeri se v izbrano tarčo z namenom, da jo raztrešči. Vse v skladu z Lacanom: vsaka simbolna struktura mora vsebovati element, ki uteleša trenutek nemogočega, okoli katerega je nameščena. To je hkrati nemogoče in realno. Metafora meteor poantira Žižkovo intelektualno prodornost, njegov eksplozivni levičarski aktivizem, njegovo napoved novega komunizma.
Ključne besede: eksplozivna, naprava, meteor, Lacan, Žižek
Objavljeno: 11.03.2019; Ogledov: 297; Prenosov: 30
.pdf Polno besedilo (701,16 KB)

10.
Osebni glas v literarnih besedilih in pismih Zofke Kveder
Tjaša Bajc, 2019, magistrsko delo

Opis: V svoji magistrski nalogi kronološko obravnavam zasebna, javna in odprta pisma ter prvoosebna literarna besedila prve slovenske poklicne pisateljice Zofke Kveder. V pismih in literarnih delih se osredinjam predvsem na prisotnost kategorije osebnega glasu. Z raziskavo, ki temelji na analizi tradicionalnih in modernih pripovednih postopkov, želim ugotoviti, v kolikšni meri je pripovedujoči jaz prisoten v besedilu in na kakšen način se skozi prvoosebno pripovedovalko razkriva tudi pisateljica sama. Hkrati posegam tudi na področje feministične literarne vede, saj izpostavljam upodabljanje ženskih likov in reprezentacije ženskosti, ki se razkrivajo kot psihogram nove ženske.
Ključne besede: osebni glas, pisma, prvoosebna pripovedovalka, naratologija, pripovedni postopki, Zofka Kveder
Objavljeno: 20.02.2019; Ogledov: 305; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (738,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh