Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
REPREZENTACIJE NOSEČNOSTI V IZBRANIH DELIH SODOBNIH SLOVENSKIH AVTORIC PO LETU 1970
Nika Kravos, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Reprezentacije nosečnosti v izbranih delih sodobnih slovenskih avtoric po letu 1970 bom skušala osvetliti, kako sodobne slovenske avtorice upodabljajo motiv nosečnosti. Prvi del magistrskega dela bo obsegal pregled socioloških, zgodovinskih in psihoanalitičnih teorij o nosečnosti in materinstvu. Sociološki, zgodovinski in psihoanalitični kontekst bom v uvodni del vključila, ker so pomembni za razumevanje, kako je skozi različne perspektive prišlo do skonstruiranega mita o materinstvu. Osredotočila se bom na odnos ženskih likov do nosečnosti. Zanimal me bo odnos ženskega lika do nosečnosti, v kolikšni meri obravnavana besedila utelešajo/ne utelešajo stereotipnih, patriarhalnih vzorcev o nosečnosti in materinstvu in ali avtorice upodabljajo tudi tabuizirane teme (detomor, splav, poporodna depresija, konflikten odnos med materjo in otrokom, zavračanje misli, da je materinstvo največja izpolnitev ženskosti). Pri interpretaciji se bom opirala na feministične teoretičarke, citirala in analizirala bom njihove ugotovitve.
Ključne besede: feminizem, materinstvo, nosečnost, dojenje, porod, splav, detomor, stereotip, sodobnost, pisateljice
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 40; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

2.
Vrednotenje in izbira merilnih sistemov v avtomobilski industriji
Matevž Ivančič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali vrednotenje in izbiro merilnih sistemov v avtomobilski industriji. Uporaba merilnih sistemov se nanaša na kontrolo premerov lukenj na komutatorjih, ki so eden izmed elementov električnih motorjev. Kontrola premerov lukenj je pomembna faza proizvodnega procesa, saj s tem preprečimo dobavo neustreznih proizvodov. Odločitveni problem se nanaša na izbor najprimernejšega merilnega sistema, kjer izbiramo med štirimi merilnimi sistemi: ročno kontrolo s kontrolnikom Gre/Ne gre, avtomatsko kontrolo s trnom Gre/Ne gre, avtomatsko kontrolo s trnom Gre/Gre s silo in vzporednim merjenjem sile ter avtomatsko kontrolo s kroglico. Vrednotenje in izbor poteka z uporabo večparametrske metode DEX, pri kateri smo za merilni sistem določili ekonomske, tehnološke in kakovostne kriterije ter jih vključili v model za vse štiri merilne sisteme. Po korakih, ki jih določajo metode večparametrskega vrednotenja, smo izdelali celoten model ter z njim ovrednotili in analizirali merilne sisteme. Analize so obsegale analizo ±1, analizo kaj-če ter analizo prednosti in slabosti. Končni rezultat je predlog najprimernejšega merilnega sistema, to je avtomatski merilni sistem s trnom Gre/Gre s silo in vzporednim merjenjem sile.
Ključne besede: komutator, premer luknje komutatorja, merilni sistem, odločitveni model, večparametrsko odločanje, metoda DEX, program DEXi
Objavljeno: 03.10.2018; Ogledov: 55; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (2,34 MB)

3.
Usvajanje načela maksimiziranja predpostavke v kontekstu slovenskih glagolov 'misliti' in 'vedeti'
Manca Mušič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na pragmatično načelo maksimiziranja predpostavke (Maximize Presupposition). Uporabljeni so bili rezultati eksperimentalne študije, ki je vključevala slovenska glagola misliti in vedeti. Glavni cilj raziskave je bil preveriti, pri kateri starosti je možno pri otrocih zaslediti poznavanje načela maksimiziranja predpostavke, njihovo zmožnost izračuna sklepov, ki jih načelo sproži, in izbire optimalne alternative. V eksperimentu sta sodelovali skupini otrok v starosti 5 in 7 let. Uporabljena metodologija in gradivo sta temeljila na referenčni študiji Stateve in drugih (2017), ki je proučevala vlogo dvojezičnosti na usvajanje načela. Rezultati magistrskega dela napeljujejo na obstoj razvojne osi usvajanja načela pred sedmim letom ter odpirajo vprašanja glede usvajanja faktivnega glagola vedeti pri petih letih.
Ključne besede: pragmatika, jezikoslovje, usvajanje jezika, psiholingvistika, slovenščina
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 52; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,25 MB)

4.
Arsenic in natural waters: hydrogeochemistry characterization and toxicity effects
Doroteja Gošar, 2018, magistrsko delo

Opis: Arsenic contamination in natural water is a worldwide problem and a major health concern. In master thesis hydrogeochemistry and toxicity effects of natural waters rich in arsenic were studied. The main objective of the master thesis was to evaluate As pollution of the Freixeda stream and groundwater in abandoned Freixeda gold mine area in NE Portugal near Mirandela city (41.413767 N 7.103562 W) and compare it with the data from previous studies. Further on, toxicological evaluation of selected water samples was performed in the in vitro system of human cell line Caco-2. Chemical analyses of sampled water samples with use of different modelling sofware show that groundwater have higher sulphate and bicarbonate values than surface water, which could be the reason for As desorption and higher As values in groundwater. Water-rock interaction promotes reduction and dissolution of sulphide minerals and in reductive environments dissolution of secondary Fe minerals releases adsorbed As into solution. Toxicological testing on human cells included cytotoxicity assay, genotoxicity assay and production of reactive oxigene species (ROS). Genotoxicity was only modestly affected by a short-term exposure to As-contaminated water samples, however, higher concentrations of As in real samples lead to higher level of oxidative stress and decreased cell viability. Exposure of cells to pure As(III) solution show clear concentration dependent decrease in cell metabolism and viability, strong genotoxicity and increased ROS generation. Considering the worldwide extent of As contamination in natural waters and ability of intestinal epithelium to reduce the potential harmful effects of As, more studies evaluating the human intestinal permeability for As should be done in the future.
Ključne besede: Water quality, arsenic, hydrogeochemistry, toxicity, Caco-2 cell line
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 108; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (3,76 MB)

5.
ZAČETNE FAZE RASTI ORGANSKIH POLPREVODNIKOV NA SiO2
Alen Oršulić, 2018, magistrsko delo

Opis: Pričujoče delo obravnava začetne faze rasti organskega polprevodnika N, N´-1H, 1H- perfluorobutil diciano perilen karboksamid (PDIF-CN2) na površini silicijevega dioksida (SiO2). PDIF-CN2 je bil na površino SiO2 nanešen z rotacijskim nanašalcem pod različnimi pogoji. Glede na pogoje nanosa se je spreminjala morfologija narejenih vzorcev. Morfologije so bile analizirane z mikroskopom na atomsko silo. S slik mikroskopa na atomsko silo smo z višinsko porazdelitvijo in funkcijo spektralne gostote moči pridobili podatke o prekritosti vzorcev z otoki molekul PDIF-CN2, višini otokov na površini vzorca, povprečni hrapavosti vzorca, korelacijski dolžini med otoki ter spektralni dolžini in indeksu. Z višinsko porazdelitvijo je bilo ugotovljeno, da znaša povprečna višina otokov na površini vzorcev približno 1,1 nm in da se prekritost vzorcev z molekulami povečuje s povečevanjem koncentracije raztopine in zmanjševanjem kotne hitrosti pri nanosu z rotacijskim nanašalcem. Analiza funkcije spektralne gostote moči površin je pokazala, da je pri večini vzorcev korelacijska dolžina čez celotno preiskano območje, da se povprečna hrapavost povečuje s povečevanjem koncentracije raztopine in kotne hitrosti ter da pospešek pri rotacijskem nanašanju skupaj s kotno hitrostjo vpliva na obliko fraktalov na površini vzorcev.
Ključne besede: PDIF-CN2, mikroskop na atomsko silo, rotacijsko nanašanje, Gwyddion, avtokorelacijska funkcija, funkcija spektralne gostote moči.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 73; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (2,26 MB)

6.
MOŽNOSTI ZMANJŠANJA ODPADKOV HRANE V SLOVENIJI: PRIMER MLEČNIH IZDELKOV
Boštjan Gerbec, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko zavržene hrane v Slovenji ter širše. V Sloveniji vsako leto zavržemo 73 kilogramov hrane na prebivalca, podatki zadnjih let pa kažejo na naraščanje teh količin. Polovico zavržene hrane ustvarijo gospodinjstva. Ker je hrana nepogrešljiva za življenje, veliko ljudi pa živi v pomankanju, je takšno stanje zaskrbljujoče in nas kot družbo ne prikazuje v najboljši luči. Pri razumevanju problema in pri iskanju rešitev smo poleg pregleda zakonodaje in znanstvene literature izvedeli tudi raziskavo na primeru mlečnih izdelkov. Uporabili smo tri raziskovalne pristope: anketo, intervju ter eksperiment s preizkusom izdelka. Ugotovili smo, da je literatura v večini dostopna le v obliki znanstvenih člankov in študij, prav tako še do nedavnega ni bilo sistematičnega zbiranja in vodenja evidenc o količinah zavržene hrane. V nalogi smo predlagali ukrepe in načine, kako bi lahko zmanjšali količino zavržene hrane, in izpostavili velik pomen tega, da vsak posameznik začne pri sebi. Ustrezno je treba nakupovati hrano, planirati obroke ter hrano tudi pravilno shranjevati. V nalogi smo tudi predstavili različne primere dobrih praks, ki prav tako pomagajo zmanjševati količino zavržene hrane, bodisi v Sloveniji bodisi v tujini. V nalogi smo potrdili hipotezo, ki smo jo izpostavili na začetku, da se lahko količina zavržene hrane v Slovenji zmanjša. Potrošniki lahko na to neposredno vplivamo v domačih gospodinjstvih. S spremembami nakupovalnih navad pa lahko v določeni meri vplivamo tudi na trgovce in na njihovo ponudbo živil. Na problem hrane, ki se izgublja v proizvodnem in distribucijskem delu življenjskega cikla, pa v širšem smislu lahko vplivajo tako vlade vseh držav kot tudi mednarodna skupnost.
Ključne besede: zavržena hrana, zakonodaja, gospodinjstva, primer zavrženih mlečnih izdelkov, zmanjševanje odpadne hrane z ozaveščanjem, zmanjševanje odpadne hrane z državnimi politikami
Objavljeno: 14.09.2018; Ogledov: 77; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,96 MB)

7.
Količinsko in kakovostno ovrednotenje vodnih virov v razpoklinskem in kraškem vodonosniku na območju občine Postojna
Špela Maček, 2018, magistrsko delo

Opis: Glavni vir pitne vode na območju občin Postojna in Pivka je kraški vodni vir Malenščica. Izdatnost vodnega vira je dovolj velika, da zagotavlja zadostno količino vode tudi ob nizkem vodostaju, zaradi velikega prispevnega zaledja pa je kakovost vode stalno ogrožena. Magistrska naloga opisuje izvire na območju razpoklinskega vodonosnika Planinske gore in kraški izvir Korentan, ki predstavljajo možne rezervne vodne vire. V nalogi smo te vodne vire podrobneje opisali, proučili smo geološke in hidrogeološke značilnosti obravnavanega območja in izdelali litološko ter hidrogeološko karto, opredelili dejanske in potencialne vire onesnaženja. Obstoječe podatke o fizikalno kemijskih in mikrobioloških lastnostih izvirov smo dopolnili z občasnim vzorčenjem in analizami teh parametrov v obdobju od aprila 2016 do januarja 2018. Na osnovi primerjave rezultatov analiz smo sklepali na značilnosti vodonosnikov v zaledju izvirov, primerjava s Pravilnikom o pitni vodi pa je omogočila tudi oceno njihove kakovosti. Ocenili smo razpoložljive količine podzemne vode z izračunom količine infiltriranih padavin na območju vodonosnikov in oceno specifičnega odtoka z območja napajanja vodonosnika. Izsledke smo povezali v oceno primernosti obeh območij kot rezervnega vodnega vira glede na kakovostno in količinsko stanje. Povzamemo lahko, da vodni vir Korentan v času srednjega odtoka količinsko zadostuje za uporabo, v času nizkega odtoka pa je njegova kapaciteta premajhna. Vodonosnik Planinske gore pa ima dovolj vode tudi ob minimalnem vodostaju in bi ob ustrezni tehnični rešitvi lahko pokril potrebe po pitni vodi na tem območju. Surova voda obeh vodnih virov je glede na mikrobiološke raziskave neprimerna za distribucijo, saj je bakteriološko oporečna. S primerno tehnologijo čiščenja pa bi bila primerna za uporabo.
Ključne besede: kraški in razpoklinski vodonosnik, kakovost, količina, vodni vir, Planinska gora, Korentan
Objavljeno: 12.09.2018; Ogledov: 45; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (6,86 MB)

8.
Analiza mikroplastike v izbranih površinskih in podzemeljskih kraških vodah
Lara Valentić, 2018, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo se osredotočili na postojnsko in škocjansko območje, kjer so bila opravljena vzorčenja ponikalnic Pivke in Reke z delom njunih porečij ter jamami, ki so z rekama povezane. Vzorčenja smo opravili v površinskem toku obeh ponikalnic, iztoku iz čistilne naprave v Postojni in Ilirski Bistrici, v različnih vodnih telesih v jamah (ponvicah, lužah in podzemeljskem toku ponikalnic) ter deževnici na obeh območjih. V okolici Postojne smo vzorčili izvir Malni, ki celotno Pivško kotlino oskrbuje s pitno vodo, in površinski tok reke Unice na Planinskem polju. Na škocjanskem območju smo vzorčili iztok iz smetišča Globovnik pri Ilirski Bistrici, umetno jezero Mola, izvire Timave in izvir Brojenca, ki se neposredno izlivajo v Jadransko morje. Kjer je bilo mogoče, smo odvzeli tudi vzorce sedimenta. Skupno je bilo z obeh območij zbranih 58 vzorcev vode in 29 vzorcev sedimenta. Izmed vseh 87 vzorcev je bila mikroplastika prisotna v 31 vzorcih – 26 je bilo vodnih vzorcev, mikroplastiko pa je vsebovalo tudi 5 vzorcev sedimenta. Vzorci sedimenta z mikroplastiko so bili najdeni izključno na škocjanskem območju. Mikroplastika je bila najdena tudi v vzorcih deževnice.
Ključne besede: mikroplastika, kraške vode, Postojnska jama, Škocjanske jame, porečje, vodni vzorci, vzorci sedimenta
Objavljeno: 30.08.2018; Ogledov: 182; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (22,17 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh