Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Upodobitev ženskega lika v modni fotografiji
Teotim Logar Zorn, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Upodobitev ženskega lika v modni fotografiji obravnava zgodovino razvoja modne fotografije in njenega načina upodobitve ženskega lika. Naloga je razdeljena na dva dela, ki iz različnih vidikov razlagata žensko vlogo v modni fotografiji. Prvi del se opira na izbrane modne fotografije in preko njih razlaga razvoj modne fotografije od njenega začetka do danes. Dotika se tudi družbene situacije posameznega obdobja, ki je ključna za razumevanje vsebine modne fotografije. Drugi del se posveča teoretični razlagi ključnih dejavnikov, ki tvorijo modno fotografijo in se dotika učinka modne fotografije na gledalca, vpliva feminizma na modno fotografijo, modernizacije družbe, teorije spola in razvoja idealne ženske podobe. Za temo raziskovanja sem se odločil zaradi želje po poglobljenem razumevanju vpliva fotografije na družbo in njene izpovedne vrednosti. Magistrsko delo se osredotoča na upodobitev ženskega lika tako, da se posveča predvsem interpretaciji fotografij, pristopa ter stila njihovih avtorjev in opredeljevanju razlike med realno in idealno žensko podobo. Po teoretičnem delu sledi opis praktičnega dela magistrske naloge, fotografske serije z naslovom Digitalizacija. Ta obravnava interpretacijo človeškega vstopanja v digitalni svet in prikazuje variacijo njegovega človeškega doživljanja. V zaključku bom pojasnil svoj vidik na razvoj modne fotografije in njen spremenjen vpliv na družbo ter opredelil razlike med resnično in upodobljeno žensko podobo.
Ključne besede: idealizacija, človeško telo, spol, ženstvenost, feminizem, seksizem, fetiš, pripovedna vrednost, modna fotografija, družbena kritika, analogno-digitalno, vizualna umetnost
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 12; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (5,65 MB)

2.
Komparativna analiza procesa proizvodnje ventilatorjev v podjetju Hidria Rotomatika; primerjava tipov ventilatorjev z vidika življenjskega cikla
Merisa Kapić, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je z metodo analize življenjskega cikla ocenjen vpliv na okolje dveh ventilatorjev proizvajalca Hidria Rotomatika: starejši model R-11 in novejši HEC-10. Analiza zajema proizvodno fazo in fazo uporabe izdelka, medtem ko je faza razgradnje zaradi kompleksnosti in pomanjkanja podatkov iz analize vseživljenjskega cikla izključena. Analiza je pokazala, da ima v proizvodni fazi novejši model HEC-10 nekoliko manjši negativni vpliv na okolje. Model R-11 ima večji negativni vpliv na okolje v skoraj vseh kategorijah, razen kategorij raba tal in izraba mineralnih virov. Model R-11 ima za 8,8 % večji vpliv na zdravje ljudi in za 6,9 % večji vpliv na izrabo virov, medtem ko ima na drugi strani model HEC-10 za 5,1 % večji vpliv na kakovost ekosistemov. Večja razlika med ventilatorjema nastane v fazi uporabe, kjer model HEC-10 pokaže sodobno zasnovo in je zaradi manjše rabe energije prijaznejši okolju. Pri vseh kategorijah je poleg izrabe mineralnih virov imela poraba električne energije med obratovanjem največji negativni vpliv na okolje. Na zmanjšanje negativnega vseživljenjskega vpliva obeh ventilatorjev na okolje je torej ključnega pomena zmanjšanje rabe električne energije v fazi uporabe. 
Ključne besede: Analiza življenjskega cikla, življenjski cikel izdelka, ventilatorji, vpliv na okolje, industrijska ekologija
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 91; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,19 MB)

3.
Korpus Šolar in zanesljivost ocenjevanja šolskih pisnih nalog na različnih stopnjah šolanja emagistrsko delo
Marjana Tinta, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je narejena primerjava slovničnih in slogovnih popravkov šolskih pisnih nalog v korpusu Šolar in skupini učiteljev prostovoljcev. Predstavljeni so popravki, ki so v korpusu razvrščeni po tipih: napake zapisa, napake besedišča, napake oblike in napake skladnje, in sicer tudi z vidika pogostnosti. Predstavljene so raziskave o problemih pri objektivnosti ocenjevanja. V empiričnem delu je narejena podrobna analiza popravkov v treh izbranih pisnih izdelkih iz korpusa Šolar, ki jih je popravila skupina devetih učiteljev slovenščine v srednjih in osnovnih šolah. Ugotovljeno je bilo, da so pravopisno-oblikoslovni popravki po pričakovanjih med sabo bolj prekrivni, medtem ko prihaja pri stilnih in skladenjskih do odstopanj. Neujemanje ugotavljam tudi pri ocenah ocenjevalcev.
Ključne besede: korpus Šolar, napake zapisa, napake besedišča, napake oblike, napake skladnje, neustrezno črkovanje, neustrezna raba ločil, napake pisanja skupaj oziroma narazen, napake pisanja z malo oziroma veliko začetnico, napake zapisa številk, napake besednega reda, napake izpusta, napake odvečnih podatkov, napake strukture, objektivnost ocenjevanja, zanesljivost med ocenjevalci
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 115; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,15 MB)

4.
Odvisnost koncentracije nanodelcev v zunanjem zraku od stabilnosti atmosfere
Anja Petra Bencek, 2019, magistrsko delo

Opis: Nanodelci v zraku škodljivo vplivajo na okolje in na človeka. Še posebej smo jim izpostavljeni v večjih mestih, kjer je njihov glavni izvor promet. Zato smo v zunanjem zraku v Ljubljani merili številčne koncentracije delcev (CN) velikosti 10 – 1083 nm z merilnikom 'Scanning Mobility Particle Sizer' proizvajalca Grimm Aerosol Technik, Nemčija, v vseh letnih časih v letu 2018. Delce smo razvrstili v dve skupini, PM0,1 in PM1,1, in spremljali njihovo odvisnost od stabilnosti atmosfere, ki smo jo določili na osnovi koncentracije radona (222Rn) v zraku. Pozimi in jeseni smo določili šest razredov stabilnosti (R1 – R6), spomladi in poleti pa pet (R1 – R5). Koncentracije delcev smo merili na Institutu "Jožef Stefan", podatke o gostoti prometa pa smo pridobili za Tržaško cesto, ki je oddaljena približno 200 m. Obdobja meritev so bila: (i) 30.12.2017 – 2.1.2018; 20. – 26.1.2018 pozimi, (ii) 12. – 18.4.2018 spomladi, (iii) 9. – 27.7.2018 poleti, in (iv) 5.9. – 6.11.2018 jeseni. Številčne koncentracije delcev so se običajno gibale v naslednjih območjih (v cm–3): (i) 2000 – 20000 PM0,1 in 1000 – 5000 PM1,1 pozimi, (ii) 5000 – 20000 PM0,1 in 1000 – 4000 PM1,1 spomladi, (iii) 1500 – 15000 PM0,1 in 1000 – 3000 PM1,1 poleti, in (iv) 5000 – 20000 PM0,1 in 3000 – 8000 PM1,1 jeseni. V splošnem je koncentracija PM0,1 višja za faktor 2 – 3 od koncentracije delcev PM1,1. Koncentracije delcev PM0,1 so odvisne predvsem od gostote prometa, med delovniki imamo dve izraziti konici, vezani na začetek in zaključek službe, med vikendi so koncentracije približno za polovico nižje. Skozi vse leto so njihove koncentracije v zunanjem zraku podobne, ker pa imajo krajši čas zadrževanja v ozračju, čez dan veliko bolj nihajo kot koncentracije PM1,1. Na koncentracije delcev PM1,1 vpliva promet v manjši meri, nekoliko višje koncentracije so pozimi, spomladi in jeseni, verjetno odraz kurilne sezone. Koncentracije delcev sledijo spremembam v stabilnosti atmosfere, praviloma se višajo z večanjem razreda stabilnosti. Najvišje koncentracije delcev PM1,1 so v razredu R6, to je v času dolgotrajne temperaturne inverzije. Koncentracije delcev PM0,1 se manj ujemajo z razredi stabilnosti.
Ključne besede: Nanodelec, PM1, 1 in PM0, 1, radon, stabilnost atmosfere, kontinuirna meritev, letni čas, Ljubljana
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 143; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (4,92 MB)

5.
BIBLIOGRAFIJA, RAZVRSTITEV IN OVREDNOTENJE PODLISTKOV V ČASOPISU GORICA (1899–1914)
Anej Žagar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava rubriko podlistek v goriškem časopisu Gorica, ki izhajal med letoma 1899 in 1914. Časopis je pripadal katoliškemu taboru. Glavni namen magistrskega dela je bil pregledati vse časopisne izvode omenjenega časopisa in iz tega narediti kronološki bibliografski zapis vseh podlistkov časopisa Gorica. Pri tem se je poskušalo ugotoviti in razbrati, kdo so avtorji del v podlistku (pri prevedenih delih pa tudi prevajalca), ki je po navadi podpisan s psevdonimom, kraticami oziroma kako drugače, in nato ovrednotiti rezultate. Vseh številk časopisa Gorica je 1501, 1183 številk jih podlistek vsebuje, 318 številk pa je brez podlistka. Podlistki se delijo na leposlovne podlistke in na polliterarne podlistke. V leposlovnih podlistkih se pojavljajo vse tri literarne zvrsti. V polliterarnih podlistkih prevladujejo književne kritike in kritike gledaliških predstav. Obravnava podlistkov časopisa Gorica v magistrskem delu prinaša nove ugotovitve, saj se pred tem še nobeden raziskovalec ni natančneje ukvarjal s časopisom Gorica in z omenjeno rubriko, prav tako o časopisu ni veliko napisanega v drugih virih.
Ključne besede: časopis, Gorica, podlistek, bibliografija, leposlovje, prevodi, polliterarne objave, avtorstvo, poezija, proza, dramatika.
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 106; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (285,27 KB)

6.
Vplivi transcendentalizma in filozofije Ralpha Walda Emersona v poeziji Miriam Drev
mateja belina, 2019, magistrsko delo

Opis: V slovensko poezijo je Emersonove ideje o iskanju človekovega mesta v svetu prenesla pesnica in pisateljica Miriam Drev. Njen pesniški subjekt ljubi premike in postanke v življenju, zaznava in izkuša realno, neolepšano podobo življenja in opaža, da je narava tista, ki deluje očiščevalno in posamezniku omogoča, da se vedno znova vrača k svoji zavesti. Drev v pesmih skozi podobe sanj in realnosti izrisuje večplastno sliko življenja, ki ga je, pravi, kljub bolečinam, vredno živeti.
Ključne besede: Emerson, narava, transcendentalizem, slovenska poezija, Miriam Drev
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 95; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

7.
Pomen in vpliv čustev pri poučevanju književnosti v osnovni šoli
Lara Brankovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pomen in vpliv čustev pri poučevanju književnosti v osnovni šoli. Osrednji cilji učnega načrta slovenščine v osnovni šoli (Poznanovič Jezeršek, 2011) so razumevanje, doživljanje in vrednotenje, povsem pa je pozabljen čustveni vidik branja in poslušanja besedila. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej predstavimo čustva, vlogo čustev pri branju in pomen bralne motivacije, v nadaljevanju se posvetimo čustvom pri pouku književnosti v osnovni šoli – pomen in vpliv na učitelje in učence, osvetlimo pomembne točke učnega načrta slovenščine za osnovne šole, predstavimo potrebne kompetence učitelja in tri različne metode dela pri poučevanju književnosti. V empiričnem delu magistrskega dela predstavimo rezultate empiričnega preizkusa, in sicer rezultate intervjujev z učiteljicami, rezultate anketnih vprašalnikov ter preverjanj znanja, ki so jih oddali učenci po izvedbi vseh treh šolskih ur književnosti, kjer smo pri vsaki šolski uri uporabili različno metodo dela – šolsko interpretacijo, bralnomotivacijsko strategijo in glasno interpretativno branje. Magistrsko nalogo sklepa ugotovitev, da učiteljice s svojim čustvovanjem, osebnostjo, branjem in odzivi na prebrano pomembno vplivajo na čustveno aktivnost učencev ter da so učenci najbolj čustveno aktivni pri glasnem interpretativnem branju in poslušanju.
Ključne besede: didaktika, književnost, osnovna šola, čustva, šolska interpretacija, bralnomotivacijska strategija, glasno interpretativno branje
Objavljeno: 30.09.2019; Ogledov: 171; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (850,35 KB)

8.
Space weather research with the Pierre Auger Observatory
Miha Živec, 2019, magistrsko delo

Opis: Space weather refers to environmental conditions in the interplanetary space and Earth’s magnetosphere, ionosphere and exosphere and can influence the performance and reliability of electronics based technological systems. The major role in space weather changes plays the solar wind, a stream of charged particles (mostly electrons and protons) with energies of approximately 1 keV, that can cause geomagnetic storms and auroras. During their entry into the atmosphere, high energy cosmic rays collide with atomic nuclei of atmospheric gasses. When scattering occurs extensive air showers are created. Those cascades of secondary particles create flashes of light due to the Cherenkov effect as well as excite molecules of nitrogen gas in atmosphere, which then glow in fluorescent light. In order to observe the light created by air showers, it has to be collected with telescopes. The particles from the cascades that reach ground can be detected with surface detectors. The Pierre Auger Observatory is the largest observatory for cosmic ray measurements. It is located in Argentinian pampas covering an area of 3000 km2. It consists of 1660 surface detectors and 27 fluorescence telescopes. For cosmic rays with energies above few 1017 eV, a precise reconstruction of energy and direction of primary particle is achievable. Observatory also allows measurement of flux of incoming particles down to primary energies in ca. 10 GeV - 10 TeV interval, with a median energy ca. 80-90 GeV. This measurement capability is called "scaler" mode, since the corresponding data consist of scaler counted cascade particles with deposited energy between 15 and 100 MeV, at the average rate of 2 kHz per individual surface detector. For the purpose of this master thesis I compared the data from scaler mode measurements with measurements of neutron monitors, which are commonly used for space weather observations. With the correlation received from the comparison, I showed that scaler mode operation of Pierre Auger observatory can be used to monitor space weather events such as solar cycle and the decreases in the observed galactic cosmic ray intensity due to solar wind (Forbush decrease).
Ključne besede: Pierre Auger Observatory, cosmic rays, space weather, Forbush decrease
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 260; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (5,21 MB)

9.
OMPC model' i uporjadočenija biopolimerov
Lusine Arutjunjan, 2019, magistrsko delo

Objavljeno: 30.05.2019; Ogledov: 252; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (2,24 MB)

10.
Analiza kakovostne in ekonomske upravičenosti vpeljave tehnološkega postopka predfermentativne maceracije v predelavi grozdja sorte 'Refošk'
Marko Benčina, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali kakovostno in ekonomsko upravičenost vpeljave tehnološkega postopka hladne predfermentativne maceracije, s katerim smo želeli izboljšati predvsem barvne in aromatične lastnosti vina 'Refošk'. Najprej smo razložili pomen investicij in metode, s katerimi investicije ocenjujemo. V praktičnem poskusu smo pridelali vino po postopku hladne predfermentativne maceracije (HPM), za primerjavo pa smo vino pridelali še po postopku klasične fermentativne maceracije (FM) in fermentativne maceracije pri višji temperaturi (FMVT). V pridelanih vinih smo določali skupne polifenole, skupne in posamezne antocianine, barvo vina ter izvedli senzorično analizo. V ekonomskem delu smo ugotovili, kako bi investicijo financirali, in definirali lastno ceno. S pragom rentabilnosti smo predvideli smotrno prodajno ceno ter z metodami denarnih tokov in sedanje vrednosti ugotovili, da bi se nam investicija povrnila v devetem letu poslovanja. Rezultati kažejo, da je hladna predfermentativna maceracija vplivala na značilno večjo vsebnost skupnih polifenolov, medtem ko smo opazili značilno večjo vsebnost skupnih antocianinov pri FM in FMVT. Uporabljeni tehnološki postopki niso pokazali značilnega vpliva na povečanje vsebnosti posameznih antocianinov, malvidin-3-glukozida ter intenzitete in tona barve vina. Vino, pridelano po postopku HPM, je v primerjavi s FM in FMVT vini na senzorični analizi in testu všečnosti doseglo najmanj točk. ANALIZA KAKOVOSTNE IN EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI VPELJAVE TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA PREDFERMENTATIVNE MACERACIJE V PREDELAVI GROZDJA SORTE 'REFOŠK' MAGISTRSKO DELO Marko Benčina Mentorja: doc. dr. Melita Sternad Lemut, dr. Jan Reščič Nova Gorica, 2019    ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali pri opravljanju teoretskega, eksperimentalnega in analitskega dela magistrske naloge, še posebej dr. Janu Reščiču in Jeleni Topić Božič, mag. ind. farm., za njuno potrpežljivost in pomoč pri laboratorijskem in analitskem delu. Posebna zahvala tudi mentorici doc. dr. Meliti Sternad Lemut, univ. dipl. inž. živ. tehnol. In somentorju Silvestru Vončini, univ dipl. ekon. za pomoč pri pisanju ekonomskega dela naloge. Brez Vas ne bi uspelo!    NASLOV Analiza kakovostne in ekonomske upravičenosti vpeljave tehnološkega postopka predfermentativne maceracije v predelavi grozdja sorte 'Refošk' IZVLEČEK V magistrskem delu smo obravnavali kakovostno in ekonomsko upravičenost vpeljave tehnološkega postopka hladne predfermentativne maceracije, s katerim smo želeli izboljšati predvsem barvne in aromatične lastnosti vina 'Refošk'. Najprej smo razložili pomen investicij in metode, s katerimi investicije ocenjujemo. V praktičnem poskusu smo pridelali vino po postopku hladne predfermentativne maceracije (HPM), za primerjavo pa smo vino pridelali še po postopku klasične fermentativne maceracije (FM) in fermentativne maceracije pri višji temperaturi (FMVT). V pridelanih vinih smo določali skupne polifenole, skupne in posamezne antocianine, barvo vina ter izvedli senzorično analizo. V ekonomskem delu smo ugotovili, kako bi investicijo financirali, in definirali lastno ceno. S pragom rentabilnosti smo predvideli smotrno prodajno ceno ter z metodami denarnih tokov in sedanje vrednosti ugotovili, da bi se nam investicija povrnila v devetem letu poslovanja. Rezultati kažejo, da je hladna predfermentativna maceracija vplivala na značilno večjo vsebnost skupnih polifenolov, medtem ko smo opazili značilno večjo vsebnost skupnih antocianinov pri FM in FMVT. Uporabljeni tehnološki postopki niso pokazali značilnega vpliva na povečanje vsebnosti posameznih antocianinov, malvidin-3-glukozida ter intenzitete in tona barve vina. Vino, pridelano po postopku HPM, je v primerjavi s FM in FMVT vini na senzorični analizi in testu všečnosti doseglo najmanj točk. Na podlagi dosežene kakovosti in ekonomskih ocen smo sklenili, da bi bila investicija v postopek HPM v proučevanem letu ekonomsko manj upravičena.
Ključne besede: Investicija, vrednotenje investicij, lastna cena, hladna predfermentativna maceracija, antocianini, barva vina, Vitis vinifera L. cv. 'Refošk'
Objavljeno: 23.05.2019; Ogledov: 463; Prenosov: 33
.pdf Polno besedilo (2,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh