Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bolonia study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 34
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Optoelektronske in fotokatalitske lastnosti z vanadijem dopiranega Fe2TeO6
Mojca Vrčon Mihelj, 2018, master's thesis

Abstract: V tem magistrskem delu sem raziskovala fotokatalitske lastnosti Fe2TeO6 in Fe2-ZTeVZO6 (0z0.7). Za ta sistem sem se odločila, ker ima rutilu sorodno kristalno strukturo, ki predstavlja trikratno osnovno celico rutila, doslej najučinkovitejšega fotokatalizatorja. Fe2TeO6 sem pripravila s sintezo v trdnem, strukturo sem karakterizirala s XRD in SEM. Fotokatalitsko aktivnost sem spremljala z razgradnjo barvila metiloranž v odvisnosti od časa pod UV in vidno svetlobo. Da bi dosegla boljšo fotokatalitsko aktivnost sem se odločila, da v sistemu sistematično zamenjam Fe3+ ione z V3+. S sintezo v trdnem sem pripravila sisteme Fe2-ZTeVZO6 (0z0.7) in jih karakterizirala s XRD, SEM in TEM. Pripravljeni sistemi so bili dvofazni, s kristalno in steklasto amorfno fazo. S homogenizacijo prahov in daljšanjem reakcijskega časa ni bilo možno doseči enofaznega sistema. Kristalna faza je vsebovala vse tri kovinske ione, medtem ko je steklasta amorfna faza vsebovala le kovinski ion vanadija. Kristalna faza je imela strukturo trirutila, intenziteta vrhov v praškovnem difraktogramu je pokazala, da je prišlo do vključitve vanadijevih ionov, vendar ne po izovalentnem mehanizmu. Vključitev vanadijevih ionov v strukturo ni povečalo fotokatalitske aktivnosti pod UV svetlobo.
Keywords: Fe2TeO6, trirutil, vanadij, fotoaktivnost, metiloranž
Published: 22.05.2018; Views: 122; Downloads: 7
.pdf Fulltext (2,43 MB)

2.
Okoljska ocena tveganja fungicida folpeta za talne ekosisteme
Ana Karat, 2018, master's thesis

Abstract: Folpet uvrščamo med najpogosteje uporabljene fungicide za preprečevanje in zdravljenje dveh vrst plesni vinske trte. Njegova uporaba je omejena na vinograde z izjemo enega pripravka, ki ga lahko uporabljamo tudi za zdravljenje zelenjave in oljk (MKGP, 2017). Pripravek, ki smo ga uporabili v magistrskem delu je Folpan 80 WDG, ki z raztapljanjem v vodi daje raztopino za škropljenje vinskih trt. Folpet smo preučevali kot okoljski stresor za talne ekosisteme s poudarkom na njegovem vplivu na organizme. Prst smo vzorčili tri leta zapored v lokalnem vinogradu. S pomočjo obstoječe literature smo optimizirali metodo ekstrakcije folpeta iz naravne prsti z uporabo avtomatizirane visokotlačne tekočinske (PLE) ekstrakcije. Pokazali smo, da je folpet s pravilnim načinom vzorčenja, shranjevanja in ekstrahiranja mogoče izmeriti v naravnih vzorcih prsti. Najvišja izmerjena koncentracija je bila 3,76 mg/kg, povprečni razpolovni čas folpeta v prsti je bil 2,3 ± 1,4 dni. Izmerjene koncentracije folpeta smo uporabili za izračun tveganja za talne organizme. Z uporabo ekotoksikoloških izogibnostnih testov na deževnikih in izopodih smo dobili koncentracijo brez vpliva na organizme (NOEC) 1,31 ± 0,01 mg/kg. Razmerje med okoljsko koncentracijo folpeta in koncentracijo, ki ne vpliva na talne organizme (PEC/PNEC) je bilo 28 v najslabšem primeru ob najvišji koncentraciji folpeta v tleh. Rezultat nakazuje na možen negativen vpliv folpeta na talno favno, vendar smo zaradi hitrega razpada folpeta v prsti tveganje za talne nevretenčarje ovrednotili kot zelo nizko in folpet priporočali za nadaljnjo rabo v vinogradništvu.
Keywords: folpet, okoljska ocena tveganja, talni ekosistemi, fungicid, prst
Published: 16.02.2018; Views: 203; Downloads: 27
.pdf Fulltext (2,86 MB)

3.
EFFECTS OF POTENTIAL CLIMATE CHANGES ON THE BEHAVIOUR, FEEDING RATE AND REPRODUCTION OF SELECTED SOIL INVERTEBRATES
Nijat Rahimli, 2018, master's thesis

Abstract: As a consequence of global climate change, the biodiversity of soil invertebrates is impacted. Elevated temperatures and moisture alterations in soil have deleterious effects on soil invertebrates. These organisms are important bioindicators of changes in soil ecosystems. Therefore, we investigated the effect of soil moisture, as potential impacts of climate change, on the behaviour, feeding rate and reproduction rates of two soil invertebrate species: woodlice (Porcellio scaber) and earthworms (Eisenia andrei) in laboratory experiments. Our results indicate that soil invertebrates are highly sensitive to desiccation. The feeding activity of woodlice and the reproduction rate of earthworms are likely dependent on soil moisture.
Keywords: Climate change, Soil invertebrates, Soil ecology, Isopods, Earthworms
Published: 14.02.2018; Views: 272; Downloads: 52
.pdf Fulltext (1,74 MB)

4.
Odziv mikrobne združbe na mešanico nevarnih spojin
Neža Orel, 2017, master's thesis

Abstract: Morske bakterije so najbolj številčni organizmi v morskem ekosistemu in imajo pomembno vlogo v biogeokemičnih procesih kroženja snovi. Preko različnih točkovnih in netočkovnih virov v morsko okolje vstopajo onesnažila, ki predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, morskih organizmov in povzročajo spremembe ekosistema. Na podlagi raznolike občutljivosti mikroorganizmov na onesnaženje nam odziv bakterijske združbe lahko služi kot pokazatelj stanja v okolju. V tej študiji je bil opravljen laboratorijski eksperiment v zaprtem sistemu, z namenom preverjanja interakcij med onesnažili in mikroorganizmi v morski vodi Tržaškega zaliva. Naravna mikrobna združba je bila izpostavljena dvema mešanicama kemikalij v koncentracijah, ki jih Evropska zakonodaja predpisuje kot varne ter mešanici z 10-krat povišanimi koncentracijami. S pomočjo mikrobioloških analiz za določanje bakterijskega števila, hitrosti rasti bakterijske populacije ter z analizami bakterijske združbe smo želeli ugotoviti kolikšen je njihov vpliv na naravno mikrobno združbo v dveh različnih obdobjih (poleti, spomladi). Rezultati kažejo, da je dodatek onesnažil omogočil hitro rast bakterij in porast v številu. Bakterijsko število je bilo nižje samo v vzorcih izpostavljenih onesnažilom pri nižjih koncentracijah predpisanih mejnih vrednosti kot v kontrolnem vzorcu morske vode. V vzorcih izpostavljenih onesnažilom smo zaznali predvsem povišano rast bakterij predstavnikov družine Alteromonadaceae, medtem ko so bili nekateri predstavniki bakterij družine Rhodobacteraceae inhibirani. Rezultati so potrdili potencialno uporabo mikrobioloških analiz za zaznavanje sprememb, ki jih povzroči izpostavljenost naravne bakterijske združbe mešanici nevarnih kemikalij, ter opozorili na vprašanje dopustnih mejnih vrednosti predpisanih koncentracij onesnažil.
Keywords: Onesnaženje morja, toksičnost, mikrobiologija morja, bakterijska združba, prednostna lista nevarnih kemikalij
Published: 07.12.2017; Views: 381; Downloads: 26
.pdf Fulltext (1,82 MB)

5.
VPLIV ATMOSFERSKIH AEROSOLOV NA FIZIOLOŠKI IN VNETNI ODZIV MAKROFAGOV
Tina Čujec, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava vpliv aerosoliziranih delcev na fiziološki in vnetni odziv makrofagov J774.2. Makrofage smo v prvem delu izpostavili suspenziji filtra z delci črnega ogljika, v drugem delu pa smo postopek izpostavitve ponovili s suspenzijo filtrov, na katere so bili vzorčeni delci iz zunanjega zraka. V obeh primerih smo celice izpostavili različnim koncentracijam suspenzij in analizirali njihov vpliv po 24- urni ali 48- urni inkubaciji. Celično viabilnost smo določili z reagentom PrestoBlue, gensko stabilnost smo ugotavljali z imunofluorescenčno metodo (anti-fosfo-histon H2A.X), oksidativni stres pa smo kvantificirali z barvilom karboksi-H2DCFDA. Vnetni odziv izpostavljenih celic smo opazovali s testom fagocitoze in določanjem citokina TNFα (test ELISA). Rezultati so pokazali, da suspenzija črnega ogljika vpliva na celično živost makrofagov v odvisnosti od koncentracije dodane suspenzije. Dokazali smo povečan nastanek prostih kisikovih radikalov (ROS), znižano gensko stabilnost, ter povečan imunski odziv izpostavljenih celic. Delci črnega ogljika so bistveno povečali obseg fagocitoze in izločanje vnetnega citokina TNFα pri izpostavljenih makrofagih. Pri vseh testih se je odziv večal z višjimi koncentracijami suspenzije črnega ogljika. Rezultati analiz s suspenzijo realnih vzorcev so pokazali, da je vnetni imunski odziv eden prvih odgovorov makrofagov na izpostavljenost okoljskim aerosolom. Opazili smo tudi večje število poškodb DNA izpostavljenih makrofagov, medtem ko je bila viabilnost teh celic še neprizadeta. Na osnovi rezultatov magistrske naloge smo zaključili, da okoljski aerosoli sprožijo vnetni odziv izpostavljenih makrofagov, negativno pa vplivajo tudi na njihovo gensko stabilnost, viabilnost in nastanek ROS. Predvidevamo, da je izraženost učinkov odvisna tudi od koncentracije in sestave okoljskih aerosolov.
Keywords: Makrofagi, črni ogljik, okoljski aerosoli, vnetni odziv, genotoksičnost.
Published: 13.10.2017; Views: 590; Downloads: 38
.pdf Fulltext (1,85 MB)

6.
Heavy metal analysis with in-situ prepared copper film electrode as a tool for environmental monitoring
Nana Ivana Hrastnik, 2017, master's thesis

Abstract: Monitoring and measuring heavy metals in the environment is of great importance and requires sensitive and reliable analytical techniques capable of detecting trace level concentrations. Nowadays, measurements of heavy metals are usually performed using sophisticated and expensive instrumental techniques, such as atomic absorption spectroscopy (AAS), atomic fluorescence spectroscopy (AFS), inductively coupled plasma mass spectrometry (ICP-MS), inductively coupled plasma optical emission spectroscopy (ICP-OES) etc. In this aspect, advanced electroanalytical (stripping) techniques represent a favourable alternative, facilitating sensitive and selective measurements of various analytes using relatively simple, portable and non-expensive instrumentation. This work is an investigation of novel copper-based electrodes for measuring trace levels of selected heavy metal ions, i.e. mercury(II), lead(II), tin(IV) and nickel(II). The methods of choice were anodic stripping voltammetry (ASV) in combination with the in-situ prepared copper film electrode (CuFE) for measuring low concentrations of mercury(II) and lead(II) (simultaneously) and tin(IV) in the test solutions and adsorptive cathodic stripping voltammetry (AdCSV) for determination of nickel(II). Metal-film electrodes are regularly employed in electrochemical stripping analysis due to their simple fabrication and surface regeneration. The newly developed CuFE appears to be a cheaper alternative to gold-based electrodes with several attractive electroanalytical characteristics, i.e. with low limits of detection (LOD), good repeatability and favourable linear response.
Keywords: Copper film electrode, anodic stripping voltammetry, adsorptive cathodic stripping voltammetry, heavy metals, environment.
Published: 12.09.2017; Views: 602; Downloads: 42
.pdf Fulltext (1,78 MB)

7.
ANALIZA EKSPLOZIVNOSTI IN DOLOČITEV VARNOSTNIH UKREPOV PRI PROIZVODNJI ALUMINIJEVEGA PRAHU
Janez Balantič, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava stanje na področju prašnih eksplozij v svetu. Na začetku so opisani prvi znanstveni pristopi k tej problematiki z navedbo statističnih podatkov, ki jim sledi opis znanstvenih teorij nastanka eksplozije. Zatem sledi predstavitev teoretičnih in zakonodajnih načinov za preprečitev eksplozije. Prikazana so doslej znana dejstva in različne teorije o vplivih aluminija na okolje in človeško telo. Pojasnjena je nevarnost eksplozije aluminijevih prahov ter podani napotki za varno in zdravo delo v eksplozijsko roženih prostorih. V eksperimentalnem delu smo določili osnovne karakteristike in lastnosti izbranih treh vzorcev Al prahu (dva prahova in zdrob), ki se proizvajajo. Vzorcem smo določili velikost in porazdelitev velikosti delcev, specifično površino delcev in termične lastnosti s termično analizo (TG/DTA). Obliko delcev vzorcev Al prahu smo določili z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM). Sledila je določitev minimalne vžigne energije MVE in maksimalnega eksplozijskega tlaka (pmax), maksimalne hitrosti rasti tlaka pri eksploziji (Δp/Δt)max ter izračun deflagracijskega indeksa prahu (Kst). Iz rezultatov analiz smo potrdili hipotezo, da so manjši delci eksplozijsko bolj občutljivi in popolneje izgorevajo ter kot taki pomenijo večje tveganje za nastanek prašne eksplozije. Ugotovili smo tudi, da so Al prahu z manjšimi delci dodani dodatki za zmanjšanje občutljivosti. Za konec smo dobljene rezultate primerjali z dostopnimi literaturnimi navedbami in ugotovili, da so odstopanja prevelika za varno uporabo. Zato je zaradi zagotavljanja zadostne varnosti pred načrtovanjem in delom priporočljivo določiti vsaj velikost in porazdelitev velikosti prašnih delcev. Ta podatek nam namreč omogoči, da v večini literature med kopico podatkov najdemo približno ustrezen vzorec. Seveda pa je potrebno za večjo verjetnost še bolje okarakterizirati vzorce in izvesti še več preizkusov, kar smo v našem primeru tudi izvedli. Vsaka eksplozija poleg takojšnjih vplivov na ljudeh in okolju pusti tudi dolgotrajne posledice, ki jih z današnjim stanjem tehnike in meritvami niti ne opazujemo in reguliramo. Zato velja, da je najboljši način preprečitve negativnih vplivov eksplozije onemogočanje pogojev za njen nastanek.
Keywords: aluminijev prah, prašna eksplozija, eksplozijski parametri, varnostni ukrepi pri proizvodnji aluminijevega prahu, vpliv aluminija na okolje in človeka
Published: 04.09.2017; Views: 664; Downloads: 35
.pdf Fulltext (7,48 MB)

8.
POVEČANJE BIORAZGRADLJIVOSTI MULJA IZ PROIZVODNJE RECIKLIRANEGA PAPIRJA S POMOČJO UTEKOČINJANJA BIOMASE
Miha Skočir, 2017, master's thesis

Abstract: Papirna industrija je ena od večjih porabnikov vode in energije na svetu in eden največjih proizvajalcev odpadne vode. Posebno ravnanje z odpadno vodo je zelo pomembno zaradi zaostrovanja okoljskih omejitev za ta sektor industrije. Aerobni, anaerobni in kombinirani sistemi se uporabljajo za čiščenje odpadne papirniške vode. Sodobna uporaba in obdelava papirniškega mulja običajno zajema sežiganje ali uporabo v gradbene namene ter produkcijo encimov. Ker je papirniški mulj biološko skoraj nerazgradljiv smo poskušali s hidrolizo izboljšati anaerobno razgradnjo mulja, kar bi ob produkciji biometana omogočilo energetski povratek procesu utekočinjanja mulja. S tem bi tudi bistveno zmanjšli količino primarnega in sekundarnega odpadnega papirniškega mulja iz odpadne papirniške vode. Namen naloge je bil preučiti postopek utekočinjanja papirniškega mulja v majhnem visokotlačnem reaktorju pri različnih temperaturah, različnih zadrževalnih časih in koncentracijah klorovodikove kisline (HCl). Optimalno utekočinjanje smo dosegli pri 280 ºC z učinkovitostjo 94 % (7 % HCl), sledijo učinkovitosti 91 % (6 % HCl), 87 % (5 % HCl) ter 71 % (4 % HCl). Po predhodnih raziskavah smo predvideli, da bosta anaerobno razgradnjo zavirala toluen in vinil krotonat, ki sta prisotna kot kemikaliji v proizvodnem procesu papirja. Za kvalitativno in kvantitativno določanje prisotnosti toluena in vinil krotonata - kot potencialna inhibitorja biorazgradnje - smo uporabili plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC-MS). Rezultati so pokazali da v mulju ni prisotnosti vinil krotonata, koncentracija toluena pa je nihala med 6,5±0,6 in 5±0,8 ppm, s čem smo dokazali da teh dveh inhibitorjev ni v mulju. Nadaljnja obdelava utekočinjenega mulja je potekala z anaerobno razgradnjo, kjer smo uporabili suspendirano in granulirano biomaso. Najboljši rezultat biometanskega potenciala je znašal 182 L/kgKPK, z 52 % biorazgradljivostjo. Z upoštevanjem porabe energije za izvedbo procesa utekočinjenja, je neto kurilna vrednost utekočinjenega mulja v najboljšem primeru znašala 2075 kJ/kg, kar je nižje kot običajna metoda sežiganja dehidriranega papirniškega mulja, ki daje energijsko vrednost med 2800 in 3600 kJ/kg.
Keywords: Biometanski potencial, biorazgradljivost, energetska bilanca, GC-MS, toluen, utekočinjanje papirniškega mulja, vinil krotonat.
Published: 29.06.2017; Views: 720; Downloads: 41
.pdf Fulltext (2,22 MB)

9.
Analysis of polychlorinated biphenyls adsorbed on plastic pellets: Comparison of extraction techniques
Petra Makorič, 2017, master's thesis

Abstract: Plastic resin pellets are one of the main components of plastic fragments in the marine environment. They are small granules, generally cylinder or disk-shaped, with a diameter of a few millimetres used as industrial raw material for the production of plastic manufactured items. Resin pellets can be unintentionally released to the environment during manufacturing and transport, and can reach the ocean through processes such as surface run-off. Because of their environmental persistence, they are widely distributed in the oceans and on the beaches, all over the globe. Plastic pellets are also a sink of toxic compounds such as polychlorinated biphenyls (PCBs) that are present in the environment. During this thesis, we designed a protocol for extracting and analysing PCBs from marine plastic resin pellets. Although pressurized fluid extraction (PFE) is not commonly used in the field of microplastics, it is a reliable and efficient technique applied in other research areas. Thus, this method was tested in this work. PCBs were extracted from plastic pellets with PFE at 65 ºC and under 100 bar with hexane. Then, the extracts were concentrated to 1 mL, cleaned up on Florisil cartridge through solid-phase extraction. Prior to analysis on GC-ECD, the cleaned extracts were concentrated again. In the second part of the thesis, the following four extraction techniques of PCBs from plastic resin pellets were compared: Soxhlet extraction, PFE, ultrasonication and maceration. The obtain results have shown that the best efficiency and repeatability of extraction is achieved with PFE. In case of Soxhlet extraction, the results were unrepeatable. Maceration and ultrasonication had 40-45 % lower extraction efficiencies than PFE.
Keywords: PCB, plastic resin pellets, pressurized fluid extraction, Soxhlet, maceration, ultrasonication, microplastics
Published: 22.06.2017; Views: 1077; Downloads: 57
.pdf Fulltext (1,95 MB)

10.
VSEBNOST IZBRANIH ELEMENTOV V VODI, SEDIMENTIH IN BIOLOŠKIH VZORCIH REKE SAVE
Ana Brodar, 2017, master's thesis

Abstract: Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti kolikšna je obremenjenost reke Save s potencialno strupenimi elementi kot so: As, Cd, Cr, Cu, Pb, Ni in Zn. V ta namen smo določili koncentracije potencialno strupenih elementov v vzorcih sedimentov, vode, različnih vrstah rib in školjk. Vzorci so bili odvzeti iz reke Save v 12 vzorčnih točkah razporejenih od izvira do izliva v Donavo. Določitev posameznih koncentracij v vzorcih vod in sedimentov je pokazala, da koncentracije elementov naraščajo dol vodno. Najnižje koncentracije potencialno strupenih elementov smo izmerili na območju prvega merilnega mesta, v Mojstrani, ki predstavlja referenčno točko, kjer ni virov onesnaženja. Najvišje koncentracije elementov smo izmerili ob večjih mestih vzdolž reke, in sicer v Zagrebu, Sremski Mitrovici ter Beogradu. Ekološko stanje sedimentov smo ocenili s smernicami za kakovost sedimentov, ki smo jih povzeli po literaturi. Rezultati so pokazali na slabo stanje sedimentov v Radovljici, Jasenovcu, Županji, Slavonskem Brodu, Sremski Mitrovici, Šabcu in Beogradu, kar je najverjetneje posledica vpliva težke industrije, kmetijstva in neočiščenih komunalnih odpadnih vod. V školjkah in ribah so bile določene koncentracije As, Cd, Cu, Cr, Pb, Ni in Zn v območju koncentracij določenih v školjkah in ribah iz Donave. Z izračunom faktorja prenosa (TF) med sedimentom in ribami smo ugotovili, da vnos potencialno strupenih elementov v ribo ni povezan izključno s sedimentom, medtem ko je TF med klenom in ščuko za Cr in Pb na vzorčnih mestih Slavonski Brod in Beograd ter za Ni v Beogradu pokazal na morebitni prenos elementov po trofični verigi. Na vseh vzorčnih mestih so koncentracije Pb, Cd in As v mišicah rib pod maksimalno dovoljeno koncentracijo, ki je predpisana v EU direktivi 1881/2006, ki opredeljuje maksimalne dovoljene koncentracije v človeški prehrani. Kljub temu smo z izračunom indeksa zdravstvenega tveganja (HRI) ocenili tveganje, ki ga za zdravje ljudi predstavlja vnos potencialno strupenih elementov z uživanjem rib. HRI je pokazal potencialno tveganje samo za As, saj je bila vrednost 1 presežena za mreno v Čatežu, Zagrebu, Šabcu in Beogradu, za ščuko v Šabcu in Beogradu ter za klena v Beogradu.
Keywords: bioakumulacija, potencialno strupeni elementi, reka Sava, ribe, sedimenti, školjke, voda.
Published: 09.06.2017; Views: 897; Downloads: 25
.pdf Fulltext (13,39 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top