Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Radioaktiven žlahtni plin radon (222Rn) je eden izmed največjih onesnaževalcev zraka v zaprtih prostorih, saj lahko vsakodnevna izpostavljenost radonu vodi do nastanka pljučnega raka. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, kako bivalne navade stanovalcev (predvsem prezračevanje) vplivajo na koncentracije aktivnosti radona v prostorih in na prejete efektivne doze. V mestu Idrija smo si izbrali dve hiši (H1 in H2), ki stojita v bližini Idrijske prelomnice, kjer smo primerjali dinamiko radona v povezavi z bivalnimi navadami. Najprej smo v obeh hišah izmerili trenutne koncentracije radona v več prostorih. Nato smo na osnovi trenutne koncentracije radona izbrali prostor z enako namembnostjo in čim bolj podobno koncentracijo radona za nadaljnje kontinuirne meritve. Izkazalo se je, da sta to spalnici obeh hiš, kjer so se trenutne koncentracije radona razlikovale le za 1 %. Kontinuirne meritve radona smo v obeh spalnicah izvedli v obdobju od 1.1. do 18.11.2018. Iz urnih koncentracij radona smo izračunali različna povprečja koncentracij: letno, dnevno, zimsko, spomladansko, poletno in jesensko, in jih uporabili za izračun efektivnih doz, ki jih prejmejo stanovalci v času spanja (8 od 24 ur za vse leto). Povprečne koncentracije radona samo poleti niso presegle mejne vrednosti 300 Bq m─3. Po pričakovanju so bile v obeh spalnicah koncentracije radona najvišje pozimi in najnižje poleti, spomladi in jeseni pa so bile precej podobne. Koncentracije so bile višje ponoči kot podnevi, v vseh letnih časih pa najvišje zjutraj, pred začetkom zračenja spalnic. V spalnici H1 je bila povprečna letna koncentracija radona 797754 Bq m─3, v spalnici H2 pa 854785 Bq m─3. Efektivne doze smo izračunali na osnovi koncentracije aktivnosti radona za (i) ves dan (0─24h) in (ii) samo nočni čas (22─6h). Povprečna letna celodnevna (0─24h) efektivna doza je bila v spalnici H1 8,83 mSv in v spalnici H2 9,52 mSv. Povprečna letna nočna (22─6h) efektivna doza pa je bila v spalnici H1 višja za faktor 1,03 in v spalnici H2 za faktor 1,07 od celodnevne. Efektivne doze so v obeh spalnicah močno povezane s prezračevanjem, saj se z večjo intenzivnostjo zračenja znižajo. Tako je efektivna doza na osnovi nočne koncentracije radona v spalnici H1 poleti za faktor 4,7 nižja od zimske, v spalnici H2 pa za faktor 5,1.
Keywords: Radon, kontinuirne meritve, bivalno okolje, prezračevanje, efektivna doza, tektonski prelom
Published in RUNG: 15.04.2019; Views: 5168; Downloads: 176
Full text (3,52 MB)

Abstract: Acetilholinesteraza (AChE) in butirilholinesteraza (BChE) sta encima, odgovorna za razgradnjo nevrotransmitorja acetilholina oziroma butirilholina. Encima spadata v skupino holinesteraz in imata poleg razgradnje nevrotransmiterjev pomembno vlogo v telesu kot indikatorja za različne bolezni ter zastrupitve z organofosfati in drugimi kemikalijami. Cilji magistrskega dela so razviti občutljivo metodo za določevanje aktivnosti AChE encima v človeškem serumu, določiti celokupno aktivnost AChE ter BChE encimov v vzorcih človeškega seruma neznanih pacientov z uporabo FIA-TLS tehnike ter izmeriti aktivnost AChE v človeškem serumu z uporabo inhibitorja BChE. Opravili smo meritve kinetike pretvorbe acetiltioholina v 5-tio-2-nitrobenzoat (TNB), na podlagi katerih smo izračunali specifično aktivnost AChE encima in aktivnosti različnih njegovih redčitev ter izvedli spektralno karakterizacijo proučevanih vzorcev. Vzorce AChE encima smo pripravili v raztopini 5,5'DITIO-bis (2-nitrobenzoični) kislini (reagent) in raztopini acetiltioholin jodida (substrat). Ugotovili smo, da je absorpcijski vrh za raztopine AChE pri valovni dolžini približno 412 nm. Z meritvami absorpcijskega spektra različnih redčitev AChE smo ugotovili, da absorbanca hitreje narašča v vzorcih z višjo koncentracijo AChE, ker se je povečevala aktivnost encima. Ugotovili smo tudi, da z nižanjem molarnosti DTNB iz 0,50 mM na 0,05 mM lahko znižamo LOD metode zaradi znižanja vrednosti signala slepega vzorca. Tega ne moremo trditi pri znižanju koncentracije DTNB iz 0,05 mM na 0,025 mM zaradi nepopolne reakcije med acetilholinom (ACh), 5-tio-2-nitrobenzoatom (TNB) in acetilholinesterazo (AChE). Metodo FIA-TLS smo optimizirali z uporabo daljše mešalne zanke ter s povečanjem moči vzbujevalnega žarka. Z optimizacijo FIA-TLS sistema nam je uspelo izmeriti vrednosti TLS signala vzorcev z nižjo koncentracijo AChE encima (70 μV) v primerjavi z neoptimiziranim TLS sistemom (110 μV). Izračunana vrednost LOD UV-Vis metode znaša 3,6 mU/ml, medtem ko za FIA-TLS metodo znaša 0,6 mU/ml. V prvem sklopu meritev smo izmerili 14 vzorcev krvnega seruma. Aktivnosti celotne ChE v teh vzorcih znašajo med 2118 mU/ml in 15172 mU/ml, povprečna aktivnost BChE in AChE v vzorcih znaša 4561 mU/ml, mediana meritev pa znaša 2964 mU/ml. V drugem sklopu meritev smo merili 19 vzorcev krvnega seruma z in brez dodatka BChE inhibitorja. Aktivnosti vzorcev brez BChE inhibitorja (celotne ChE) znašajo med 1642 mU/ml in 5958 mU/ml s povprečno vrednostjo 2910 mU/ml in mediano 2228 mU/ml, medtem ko aktivnosti istih vzorcev z dodanim inhibitorjem (samo AChE) znašajo od 519 mU/ml do 1118 mU/ml s povprečno vrednostjo 822 mU/ml in mediano 816 mU/ml. Po dodatku BChE se je aktivnost ChE v vzorcih v povprečju zmanjšala za 3,5-krat oziroma od 55 % do 85 %.
Keywords: Acetilholinesteraza, butirilholinesteraza, FIA-TLS, aktivnost AChE encima, inhibicija BChE encima
Published in RUNG: 30.11.2018; Views: 4694; Downloads: 173
Full text (2,51 MB)

Abstract: Humani virusi papiloma (HPV) so povzročitelji najpogostejše spolno prenosljive okužbe, povezani pa so tudi z razvojem raka materničnega vratu. Proteini APOBEC so DNA/RNA editirajoči encimi, ki igrajo ključno vlogo pri prirojenih protivirusnih imunskih odzivih in so vpleteni tako v infekcijo s HPV kot tudi v razvoj rakavih obolenj pri dolgotrajni okužbi s HPV. Glavni cilj magistrskega dela je bil proučiti protivirusno delovanje proteinov APOBEC in določiti tudi ožji nabor proteinov APOBEC, vključenih v protivirusni odziv pri infekciji s HPV. Vpliv proteinov APOBEC na primarno infekcijo smo ugotavljali z uporabo psevdovirusnih delcev (PsV) HPV, v plašču katerih je bil vgrajen reporterski gen za luciferazo. Stopnjo infekcije virusov HPV v gostiteljskih celičnih linijah, transficiranih s proteini hAPOBEC, smo določali posredno preko encimske aktivnosti luciferaze. Ugotovili smo, da izražanje večine proteinov hAPOBEC zniža infektivnost PsV HPV. Izmed proučevanih proteinov hAPOBEC so imeli najmočnejši protivirusni odziv hAID, hA1, hA2, hA3A, hA3B, hA3C in hA3DE, saj so zmanjšali infektivnost PsV HPV-16 za več kot 50 %. Čeprav smo protivirusni učinek proteinov hAPOBEC ugotovili tudi pri dveh kožnih tipih, HPV-2 in HPV-5, je bil le ta značilno višji pri visokorizičnem sluzničnem tipu HPV-16. Mehanizme delovanja proteinov hAPOBEC smo ugotavljali s katalitskimi in nekatalitskimi mutantami proteinov hA3A (E72A) in hA3B (E255Q in E68Q), ki so za razliko od divjih tipov, infektivnost HPV-16 povečale. Mikroskopska analiza znotrajcelične lokalizacije izbranih proteinov hAPOBEC med infekcijo s HPV-16 pa je pokazala, da se 24 ur po infekciji zgodi premik deleža proteina hA3A iz citoplazme v jedro, kar bi lahko vplivalo na potek infekcije. V magistrskem delu smo potrdili prvotno hipotezo, da proteini APOBEC sodelujejo pri protivirusnem odzivu virusov HPV, njihov protivirusni učinek pa je odvisen tako od vrste proteina APOBEC kot tudi od tipa virusa HPV.
Keywords: HPV, proteini APOBEC, protivirusni odziv, infektivnost, znotrajcelična lokalizacija
Published in RUNG: 05.11.2018; Views: 5402; Downloads: 164
Full text (1,64 MB)

Abstract: Glavni vir pitne vode na območju občin Postojna in Pivka je kraški vodni vir Malenščica. Izdatnost vodnega vira je dovolj velika, da zagotavlja zadostno količino vode tudi ob nizkem vodostaju, zaradi velikega prispevnega zaledja pa je kakovost vode stalno ogrožena. Magistrska naloga opisuje izvire na območju razpoklinskega vodonosnika Planinske gore in kraški izvir Korentan, ki predstavljajo možne rezervne vodne vire. V nalogi smo te vodne vire podrobneje opisali, proučili smo geološke in hidrogeološke značilnosti obravnavanega območja in izdelali litološko ter hidrogeološko karto, opredelili dejanske in potencialne vire onesnaženja. Obstoječe podatke o fizikalno kemijskih in mikrobioloških lastnostih izvirov smo dopolnili z občasnim vzorčenjem in analizami teh parametrov v obdobju od aprila 2016 do januarja 2018. Na osnovi primerjave rezultatov analiz smo sklepali na značilnosti vodonosnikov v zaledju izvirov, primerjava s Pravilnikom o pitni vodi pa je omogočila tudi oceno njihove kakovosti. Ocenili smo razpoložljive količine podzemne vode z izračunom količine infiltriranih padavin na območju vodonosnikov in oceno specifičnega odtoka z območja napajanja vodonosnika. Izsledke smo povezali v oceno primernosti obeh območij kot rezervnega vodnega vira glede na kakovostno in količinsko stanje. Povzamemo lahko, da vodni vir Korentan v času srednjega odtoka količinsko zadostuje za uporabo, v času nizkega odtoka pa je njegova kapaciteta premajhna. Vodonosnik Planinske gore pa ima dovolj vode tudi ob minimalnem vodostaju in bi ob ustrezni tehnični rešitvi lahko pokril potrebe po pitni vodi na tem območju. Surova voda obeh vodnih virov je glede na mikrobiološke raziskave neprimerna za distribucijo, saj je bakteriološko oporečna. S primerno tehnologijo čiščenja pa bi bila primerna za uporabo.
Keywords: kraški in razpoklinski vodonosnik, kakovost, količina, vodni vir, Planinska gora, Korentan
Published in RUNG: 12.09.2018; Views: 3997; Downloads: 175
Full text (6,86 MB)

Abstract: V tem magistrskem delu sem raziskovala fotokatalitske lastnosti Fe2TeO6 in Fe2-ZTeVZO6 (0z0.7). Za ta sistem sem se odločila, ker ima rutilu sorodno kristalno strukturo, ki predstavlja trikratno osnovno celico rutila, doslej najučinkovitejšega fotokatalizatorja. Fe2TeO6 sem pripravila s sintezo v trdnem, strukturo sem karakterizirala s XRD in SEM. Fotokatalitsko aktivnost sem spremljala z razgradnjo barvila metiloranž v odvisnosti od časa pod UV in vidno svetlobo. Da bi dosegla boljšo fotokatalitsko aktivnost sem se odločila, da v sistemu sistematično zamenjam Fe3+ ione z V3+. S sintezo v trdnem sem pripravila sisteme Fe2-ZTeVZO6 (0z0.7) in jih karakterizirala s XRD, SEM in TEM. Pripravljeni sistemi so bili dvofazni, s kristalno in steklasto amorfno fazo. S homogenizacijo prahov in daljšanjem reakcijskega časa ni bilo možno doseči enofaznega sistema. Kristalna faza je vsebovala vse tri kovinske ione, medtem ko je steklasta amorfna faza vsebovala le kovinski ion vanadija. Kristalna faza je imela strukturo trirutila, intenziteta vrhov v praškovnem difraktogramu je pokazala, da je prišlo do vključitve vanadijevih ionov, vendar ne po izovalentnem mehanizmu. Vključitev vanadijevih ionov v strukturo ni povečalo fotokatalitske aktivnosti pod UV svetlobo.
Keywords: Fe2TeO6, trirutil, vanadij, fotoaktivnost, metiloranž
Published in RUNG: 22.05.2018; Views: 7069; Downloads: 166
Full text (2,43 MB)