Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
BIBLIOGRAFIJA, RAZVRSTITEV IN OVREDNOTENJE PODLISTKOV V ČASOPISU GORICA (1899–1914)
Anej Žagar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava rubriko podlistek v goriškem časopisu Gorica, ki izhajal med letoma 1899 in 1914. Časopis je pripadal katoliškemu taboru. Glavni namen magistrskega dela je bil pregledati vse časopisne izvode omenjenega časopisa in iz tega narediti kronološki bibliografski zapis vseh podlistkov časopisa Gorica. Pri tem se je poskušalo ugotoviti in razbrati, kdo so avtorji del v podlistku (pri prevedenih delih pa tudi prevajalca), ki je po navadi podpisan s psevdonimom, kraticami oziroma kako drugače, in nato ovrednotiti rezultate. Vseh številk časopisa Gorica je 1501, 1183 številk jih podlistek vsebuje, 318 številk pa je brez podlistka. Podlistki se delijo na leposlovne podlistke in na polliterarne podlistke. V leposlovnih podlistkih se pojavljajo vse tri literarne zvrsti. V polliterarnih podlistkih prevladujejo književne kritike in kritike gledaliških predstav. Obravnava podlistkov časopisa Gorica v magistrskem delu prinaša nove ugotovitve, saj se pred tem še nobeden raziskovalec ni natančneje ukvarjal s časopisom Gorica in z omenjeno rubriko, prav tako o časopisu ni veliko napisanega v drugih virih.
Ključne besede: časopis, Gorica, podlistek, bibliografija, leposlovje, prevodi, polliterarne objave, avtorstvo, poezija, proza, dramatika.
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 20; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (285,27 KB)

2.
Vplivi transcendentalizma in filozofije Ralpha Walda Emersona v poeziji Miriam Drev
mateja belina, 2019, magistrsko delo

Opis: V slovensko poezijo je Emersonove ideje o iskanju človekovega mesta v svetu prenesla pesnica in pisateljica Miriam Drev. Njen pesniški subjekt ljubi premike in postanke v življenju, zaznava in izkuša realno, neolepšano podobo življenja in opaža, da je narava tista, ki deluje očiščevalno in posamezniku omogoča, da se vedno znova vrača k svoji zavesti. Drev v pesmih skozi podobe sanj in realnosti izrisuje večplastno sliko življenja, ki ga je, pravi, kljub bolečinam, vredno živeti.
Ključne besede: Emerson, narava, transcendentalizem, slovenska poezija, Miriam Drev
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 9; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

3.
Pomen in vpliv čustev pri poučevanju književnosti v osnovni šoli
Lara Brankovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pomen in vpliv čustev pri poučevanju književnosti v osnovni šoli. Osrednji cilji učnega načrta slovenščine v osnovni šoli (Poznanovič Jezeršek, 2011) so razumevanje, doživljanje in vrednotenje, povsem pa je pozabljen čustveni vidik branja in poslušanja besedila. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej predstavimo čustva, vlogo čustev pri branju in pomen bralne motivacije, v nadaljevanju se posvetimo čustvom pri pouku književnosti v osnovni šoli – pomen in vpliv na učitelje in učence, osvetlimo pomembne točke učnega načrta slovenščine za osnovne šole, predstavimo potrebne kompetence učitelja in tri različne metode dela pri poučevanju književnosti. V empiričnem delu magistrskega dela predstavimo rezultate empiričnega preizkusa, in sicer rezultate intervjujev z učiteljicami, rezultate anketnih vprašalnikov ter preverjanj znanja, ki so jih oddali učenci po izvedbi vseh treh šolskih ur književnosti, kjer smo pri vsaki šolski uri uporabili različno metodo dela – šolsko interpretacijo, bralnomotivacijsko strategijo in glasno interpretativno branje. Magistrsko nalogo sklepa ugotovitev, da učiteljice s svojim čustvovanjem, osebnostjo, branjem in odzivi na prebrano pomembno vplivajo na čustveno aktivnost učencev ter da so učenci najbolj čustveno aktivni pri glasnem interpretativnem branju in poslušanju.
Ključne besede: didaktika, književnost, osnovna šola, čustva, šolska interpretacija, bralnomotivacijska strategija, glasno interpretativno branje
Objavljeno: 30.09.2019; Ogledov: 143; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (850,35 KB)

4.
Obravnava črtic Ivana Cankarja v gimnaziji s pomočjo bralnomotivacijskih strategij
Ana Cukjati, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava črtice Ivana Cankarja, ki so v učnem načrtu za slovenščino za splošne, klasične in strokovne gimnazije (Poznanovič Jezeršek in drugi, 2008) uvrščene med obveznoizbirna besedila, in njihove didaktizacije na podlagi bralnomotivacijskih strategij M. Sarto. V teoretičnem delu orišemo poglavja učnega načrta, vezana na pouk književnosti, predstavimo za gimnazijo obveznoizbirne Cankarjeve črtice, primerjamo njihovo sedanjo obravnavo v nekaterih srednješolskih učbenikih in berilih ter razložimo pomembnost učne motivacije za branje in učno uspešnost. Nazadnje je v teoretičnem delu predstavljena vsebina priročnika M. Sarto Strategije motiviranja za branje (2015) kot drugačna možnost didaktizacij Cankarjeve proze. V empiričnem delu razložimo problem obravnave Cankarjevih črtic v gimnazijah ter opišemo cilje in metodologijo naše raziskave, ki vključuje izdelavo didaktizacij Cankarjevih črtic s pomočjo bralnomotivacijskih strategij, preizkus ene od didaktizacij na gimnaziji, vzporedno z obravnavo na podlagi berila Branja 3 (Ambrož in drugi, 2002), in oceno izvedbe obeh ur, vprašalnik za učitelje in učiteljice slovenščine na gimnazijah o obravnavi Cankarjeve proze ter vprašalnik za dijake in dijakinje o razumevanju obravnavane črtice pred in po obravnavi s pomočjo bralnomotivacijske strategije in berila Branja 3. Magistrsko delo sklepa analiza rezultatov raziskave: dijaki in dijakinje so bili bolj motivirani pri obravnavi črtice na podlagi bralnomotivacijske strategije.
Ključne besede: gimnazija, črtice Ivana Cankarja, bralnomotivacijske strategije, motiviranje za branje, Montserrat Sarto
Objavljeno: 26.04.2019; Ogledov: 388; Prenosov: 30
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

5.
Osebni glas v literarnih besedilih in pismih Zofke Kveder
Tjaša Bajc, 2019, magistrsko delo

Opis: V svoji magistrski nalogi kronološko obravnavam zasebna, javna in odprta pisma ter prvoosebna literarna besedila prve slovenske poklicne pisateljice Zofke Kveder. V pismih in literarnih delih se osredinjam predvsem na prisotnost kategorije osebnega glasu. Z raziskavo, ki temelji na analizi tradicionalnih in modernih pripovednih postopkov, želim ugotoviti, v kolikšni meri je pripovedujoči jaz prisoten v besedilu in na kakšen način se skozi prvoosebno pripovedovalko razkriva tudi pisateljica sama. Hkrati posegam tudi na področje feministične literarne vede, saj izpostavljam upodabljanje ženskih likov in reprezentacije ženskosti, ki se razkrivajo kot psihogram nove ženske.
Ključne besede: osebni glas, pisma, prvoosebna pripovedovalka, naratologija, pripovedni postopki, Zofka Kveder
Objavljeno: 20.02.2019; Ogledov: 427; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (738,04 KB)

6.
REPREZENTACIJE NOSEČNOSTI V IZBRANIH DELIH SODOBNIH SLOVENSKIH AVTORIC PO LETU 1970
Nika Kravos, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Reprezentacije nosečnosti v izbranih delih sodobnih slovenskih avtoric po letu 1970 bom skušala osvetliti, kako sodobne slovenske avtorice upodabljajo motiv nosečnosti. Prvi del magistrskega dela bo obsegal pregled socioloških, zgodovinskih in psihoanalitičnih teorij o nosečnosti in materinstvu. Sociološki, zgodovinski in psihoanalitični kontekst bom v uvodni del vključila, ker so pomembni za razumevanje, kako je skozi različne perspektive prišlo do skonstruiranega mita o materinstvu. Osredotočila se bom na odnos ženskih likov do nosečnosti. Zanimal me bo odnos ženskega lika do nosečnosti, v kolikšni meri obravnavana besedila utelešajo/ne utelešajo stereotipnih, patriarhalnih vzorcev o nosečnosti in materinstvu in ali avtorice upodabljajo tudi tabuizirane teme (detomor, splav, poporodna depresija, konflikten odnos med materjo in otrokom, zavračanje misli, da je materinstvo največja izpolnitev ženskosti). Pri interpretaciji se bom opirala na feministične teoretičarke, citirala in analizirala bom njihove ugotovitve.
Ključne besede: feminizem, materinstvo, nosečnost, dojenje, porod, splav, detomor, stereotip, sodobnost, pisateljice
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 684; Prenosov: 51
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

7.
Usvajanje načela maksimiziranja predpostavke v kontekstu slovenskih glagolov 'misliti' in 'vedeti'
Manca Mušič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na pragmatično načelo maksimiziranja predpostavke (Maximize Presupposition). Uporabljeni so bili rezultati eksperimentalne študije, ki je vključevala slovenska glagola misliti in vedeti. Glavni cilj raziskave je bil preveriti, pri kateri starosti je možno pri otrocih zaslediti poznavanje načela maksimiziranja predpostavke, njihovo zmožnost izračuna sklepov, ki jih načelo sproži, in izbire optimalne alternative. V eksperimentu sta sodelovali skupini otrok v starosti 5 in 7 let. Uporabljena metodologija in gradivo sta temeljila na referenčni študiji Stateve in drugih (2017), ki je proučevala vlogo dvojezičnosti na usvajanje načela. Rezultati magistrskega dela napeljujejo na obstoj razvojne osi usvajanja načela pred sedmim letom ter odpirajo vprašanja glede usvajanja faktivnega glagola vedeti pri petih letih.
Ključne besede: pragmatika, jezikoslovje, usvajanje jezika, psiholingvistika, slovenščina
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 595; Prenosov: 48
.pdf Polno besedilo (1,25 MB)

8.
Slovnična kategorija števila pri stavčnem ujemanju: dvojina v koordinaciji
Tina Šuligoj, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava ujemalne vzorce v primerih koordinacije z veznikom in. Raziskava je bila izvedena med 50-imi govorci tistih slovenskih narečij, kjer je dvojina prisotna v vsakodnevni komunikaciji, in sicer so anketiranci preko spletnega vprašalnika podali sprejemljivostne sodbe za omenjene primere priredij. Ugotovitve, vezane na raziskavo, potrjujejo obstoj različnih ujemalnih strategij, ki pa se pojavljajo različno pogosto. Nadalje so ugotovljene povezave med slovničnimi oznakami za število ter slovničnimi oznakami za spol, pri čemer velja, da imajo oznake za število večji vpliv na izbiro govorcem sprejemljive ujemalne strategije kakor pa oznake za spol. Na osnovi uporabljenih primerov, ki temeljijo na dvojinskih (samostalniških) oblikah v različnih kombinacijah oznak za število in spol, ugotavljamo, da so pojavitve dvojinskih oblik torej vezane tudi na relativno zaznamovanost dvojine v primerjavi z ednino ter množino.
Ključne besede: stavčno ujemanje, slovenščina, koordinacija, priredje, slovnične oznake, slovnično število, dvojina, tvorbeni eksperiment, sprejemljivostne sodbe
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 2263; Prenosov: 107
.pdf Polno besedilo (966,37 KB)

9.
Subverzivni elementi v (mladinskih) besedilih Andreja Rozmana Roze
Špela Brajer, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrkem delu kratko opredelim recepcijo mladinske književnosti v luči subverzije. Predstavim teorijo srednjeveške smehovne kulture in opišem njene elemente (karneval, parodija, jezik) ter pokažem, kako se subverzija navezuje na teorijo srednjeveške smehovne kulture, še posebej karnevala. V drugem, obsežnejšem delu magistrskega dela predstavim opus Andreja Rozmana Roze. V nadaljevanju s formalno in motivno-tematsko analizo ter interpretacijo prikažem, kako se elementi subverzije kažejo v vsaki skupini besedil posebej (otroška in mladinska besedila ter besedila za odrasle). Vsakega od treh elementov subverzije podrobneje razčlenim: pretiravanje, groteskno opisovanje telesa, karnevalski smeh (praznični in ambivalentni smeh ter ironijo), groteskni realizem ter obredne dogodke in utopijo. Dodam jim še jezikovne prvine, kot so frazemi, uporabo ljubkovalnic, olepševalnic, kletvic, zmerljivk ipd. Poleg tega analiziram poliglosijo in heteroglosijo ter neologizme, blizuzvočnice in oksimoron. Kot tretji element subverzije teoretiki navajajo parodijo, ki pa jo analiziram na nivoju celotnega besedila. Izsledke analize besedil interpretiram tako, da pokažem, kako se elementi pojavljajo skozi različne zvrsti in glede na tematiko.
Ključne besede: subverzija, subverzivni elementi, Andrej Rozman Roza, karneval, smehovna kultura
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 2409; Prenosov: 128
.pdf Polno besedilo (585,47 KB)

10.
Slovenska mladinska literatura z ekološko tematiko
Anja Vogrinc, 2016, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj mojega magistrskega dela je bil pripraviti pregleden seznam literarnih besedil z ekološko tematiko, izdelati tipologijo izvirnih slovenskih besedil ter predstaviti značilnosti korpusa teh besedil. V svojem magistrskem delu najprej predstavljam povezavo mladinske književnosti z ekologijo, okoljsko vzgojo in ekokritiko, v nadaljevanju pa se posvečam vprašanju vrednotenja mladinskih besedil z ekološko tematiko. Naredila sem tipologijo pravljic z ekološko tematiko ter analizirala in ovrednotila 22 besedil. Izoblikovala sem lasten model vrednotenja, pri tem pa uporabila spoznanja znanih slovenskih literarnih znanstvenikov (razmerje med spoznavno, etično in estetsko funkcijo po Janku Kosu) ter raziskovalcev mladinske književnosti (jezikovni, vsebinski, likovni, recepcijski, bralno-razvojni kriterij po Igorju Saksidi). Upoštevala sem tudi spoznanja vodilnih ekokritkov (Cheryll Glotfelty, Ursule K. Heise). Sklep svoje magistrske naloge sem zapisala v obliki krajšega pregleda infrastrukture mladinske književnosti, kjer sem predstavila naslednje dejavnike: literarnega proizvajalca (avtorje: Alenko Klopčič, Toma Kočarja, Mojicejo Podgoršek, Jernejo Pavček ter Heleno Kraljič), literarnega sprejemnika (mladi in odrasli bralci), literarne institucije (knjižnice, univerze), literarni trg (založbe: Eko knjigo, Založbo Tolovaj, Založbo Epistola ter Založbo Morfem), literarni repertoar (vsa izdana besedila, zbirke, priporočilni seznami) ter literarni produkt (mladinska književnost, spremljevalni projekti, literarne delavnice).
Ključne besede: Mladinska književnost, besedila z ekološko tematiko, ekologija, okoljska vzgoja, literarno vrednotenje, ekokritika.
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 2364; Prenosov: 155
.pdf Polno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh