Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovnična kategorija števila pri stavčnem ujemanju: dvojina v koordinaciji
Tina Šuligoj, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava ujemalne vzorce v primerih koordinacije z veznikom in. Raziskava je bila izvedena med 50-imi govorci tistih slovenskih narečij, kjer je dvojina prisotna v vsakodnevni komunikaciji, in sicer so anketiranci preko spletnega vprašalnika podali sprejemljivostne sodbe za omenjene primere priredij. Ugotovitve, vezane na raziskavo, potrjujejo obstoj različnih ujemalnih strategij, ki pa se pojavljajo različno pogosto. Nadalje so ugotovljene povezave med slovničnimi oznakami za število ter slovničnimi oznakami za spol, pri čemer velja, da imajo oznake za število večji vpliv na izbiro govorcem sprejemljive ujemalne strategije kakor pa oznake za spol. Na osnovi uporabljenih primerov, ki temeljijo na dvojinskih (samostalniških) oblikah v različnih kombinacijah oznak za število in spol, ugotavljamo, da so pojavitve dvojinskih oblik torej vezane tudi na relativno zaznamovanost dvojine v primerjavi z ednino ter množino.
Ključne besede: stavčno ujemanje, slovenščina, koordinacija, priredje, slovnične oznake, slovnično število, dvojina, tvorbeni eksperiment, sprejemljivostne sodbe
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 609; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (966,37 KB)

2.
Subverzivni elementi v (mladinskih) besedilih Andreja Rozmana Roze
Špela Brajer, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrkem delu kratko opredelim recepcijo mladinske književnosti v luči subverzije. Predstavim teorijo srednjeveške smehovne kulture in opišem njene elemente (karneval, parodija, jezik) ter pokažem, kako se subverzija navezuje na teorijo srednjeveške smehovne kulture, še posebej karnevala. V drugem, obsežnejšem delu magistrskega dela predstavim opus Andreja Rozmana Roze. V nadaljevanju s formalno in motivno-tematsko analizo ter interpretacijo prikažem, kako se elementi subverzije kažejo v vsaki skupini besedil posebej (otroška in mladinska besedila ter besedila za odrasle). Vsakega od treh elementov subverzije podrobneje razčlenim: pretiravanje, groteskno opisovanje telesa, karnevalski smeh (praznični in ambivalentni smeh ter ironijo), groteskni realizem ter obredne dogodke in utopijo. Dodam jim še jezikovne prvine, kot so frazemi, uporabo ljubkovalnic, olepševalnic, kletvic, zmerljivk ipd. Poleg tega analiziram poliglosijo in heteroglosijo ter neologizme, blizuzvočnice in oksimoron. Kot tretji element subverzije teoretiki navajajo parodijo, ki pa jo analiziram na nivoju celotnega besedila. Izsledke analize besedil interpretiram tako, da pokažem, kako se elementi pojavljajo skozi različne zvrsti in glede na tematiko.
Ključne besede: subverzija, subverzivni elementi, Andrej Rozman Roza, karneval, smehovna kultura
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 771; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo (585,47 KB)

3.
Slovenska mladinska literatura z ekološko tematiko
Anja Vogrinc, 2016, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj mojega magistrskega dela je bil pripraviti pregleden seznam literarnih besedil z ekološko tematiko, izdelati tipologijo izvirnih slovenskih besedil ter predstaviti značilnosti korpusa teh besedil. V svojem magistrskem delu najprej predstavljam povezavo mladinske književnosti z ekologijo, okoljsko vzgojo in ekokritiko, v nadaljevanju pa se posvečam vprašanju vrednotenja mladinskih besedil z ekološko tematiko. Naredila sem tipologijo pravljic z ekološko tematiko ter analizirala in ovrednotila 22 besedil. Izoblikovala sem lasten model vrednotenja, pri tem pa uporabila spoznanja znanih slovenskih literarnih znanstvenikov (razmerje med spoznavno, etično in estetsko funkcijo po Janku Kosu) ter raziskovalcev mladinske književnosti (jezikovni, vsebinski, likovni, recepcijski, bralno-razvojni kriterij po Igorju Saksidi). Upoštevala sem tudi spoznanja vodilnih ekokritkov (Cheryll Glotfelty, Ursule K. Heise). Sklep svoje magistrske naloge sem zapisala v obliki krajšega pregleda infrastrukture mladinske književnosti, kjer sem predstavila naslednje dejavnike: literarnega proizvajalca (avtorje: Alenko Klopčič, Toma Kočarja, Mojicejo Podgoršek, Jernejo Pavček ter Heleno Kraljič), literarnega sprejemnika (mladi in odrasli bralci), literarne institucije (knjižnice, univerze), literarni trg (založbe: Eko knjigo, Založbo Tolovaj, Založbo Epistola ter Založbo Morfem), literarni repertoar (vsa izdana besedila, zbirke, priporočilni seznami) ter literarni produkt (mladinska književnost, spremljevalni projekti, literarne delavnice).
Ključne besede: Mladinska književnost, besedila z ekološko tematiko, ekologija, okoljska vzgoja, literarno vrednotenje, ekokritika.
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 1003; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo (1,32 MB)

4.
Primeri skladenjskega podvajanja veznikov okoli podrednih stavkov v slovenščini
Vesna Plesničar, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu utemeljim pojav podvajanja veznikov okoli podrednih stavkov v slovenščini kot skladenjski pojav. Predstavim primere vezniškega podvajanja v slovenščini ter primere in analize vezniškega podvajanja v romanskih jezikih (prim. Ledgeway 2005, Paoli 2003, 2006, Mascarenhas 2007, Dagnac 2012, Villa-Garcia 2012, Gonzalez i Planas 2014, Munaro 2015). Predhodno opravljene analize apliciram na slovenske primere. Posredno se dotaknem tudi vprašanja o možnostih stave naslonk v podrednih stavkih na splošno in bolj specifično v konstrukcijah s podvajanjem veznikov okoli podrednih stavkov. Čeprav obstajajo tudi druge analize polja leve periferije (prim. Authier 1992, Lasnik in Saito 1992, Koizumi 1995) in konkretno podvajanih vezniških konstrukcij (prim. McCloskey), predpostavljam, da je razlaga vezniškega podvajanja mogoča zgolj ob predpostavki o obstoju členjene leve periferije (prim. Rizzi 1997). Nadalje izpostavim potrebo po dopolnitvi dosedanjih predlogov za analiziranje konstrukcij s podvajanim veznikom, upoštevajoč tudi slovenske primere. Ugotavljam tudi, da naslonke v slovenščini nimajo točno določene pozicije v stavčni zgradbi (prim. Marušič 2008) ter da je jedro najvišje stavčne projekcije zgolj ena izmed možnih pozicij, v kateri se lahko pojavijo (drugače kot trdijo npr. Franks 1998, Golden in Milojević Sheppard 2000).
Ključne besede: veznik, vezniško podvajanje, vezniška zveza, podredni stavki, hipoteza o členjeni levi periferiji, naslonke
Objavljeno: 16.06.2016; Ogledov: 1093; Prenosov: 96
.pdf Polno besedilo (768,85 KB)

5.
Lik umetnice - migrantke v romanih Brine Svit, Cvetke Bevc in Marjete Novak Kajzer
Jasmina Spahalić, 2015, magistrsko delo

Opis: V raziskavi sem se osredinila na lik umetnice v slovenskih romanih in naredila primerjavo med deli treh avtoric – Brine Svit, Cvetke Bevc in Marjete Novak Kajzer. Predvsem sem se posvetila vprašanju, kako žensko v tujem okolju določa njena spolna identiteta. V feministični teoriji fenomen in koncept migrantstva predstavlja pozicijo, ki ženskam ponuja možnost, da lahko nadzorujejo lastno življenje in usodo in o njiju več ne odloča patriarhalni družbeni red. Ob prebiranju romanov, ki so predmet moje raziskave, sem ugotovila, da močno izstopa problem ženske identitete in v večini primerov je v ospredju lik tujke in šele nato lik umetnice. Analiza zaobjema naslednje romane: Posebne nežnosti (1990) Marjete Novak Kajzer; Moreno (2003) in Smrt slovenske primadone (2007) Brine Svit ter Sobo gospe Bernarde (2007) in Ino (2011) Cvetke Bevc.
Ključne besede: Posebne nežnosti, Marjeta Novak Kajzer, Moreno, Smrt slovenske primadone, Brina Svit, Soba Gospe Bernarde, Ina, Cvetka Bevc, lik umetnice, migrantka, feministične študije.
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 1494; Prenosov: 92
.pdf Polno besedilo (740,76 KB)

6.
Motiv tujca v slovenski dramatiki absurda
Špela Debenak, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavam motiv tujca v izbranih delih slovenske dramatike absurda. Osredotočam se na sledeča dela: Jože Javoršek: Povečevalno steklo, Dominik Smole: Veseloigra v temnem, Rudi Šeligo: Svatba, Peter Božič: Vojaka Jošta ni in Matjaž Zupančič: Slastni mrlič. Skupen je motiv tujca, ki v različnih podobah in pomenih nastopa kot rdeča nit, in jih povezuje v smiselno celoto. V literarnih delih se osredinjam na analizo značilnosti dramatike absurda, s posebnim pogledom na pojav motiva tujca. Motiv tujca, ki sem ga spremljala v analiziranih dramskih tekstih, odpira skupno občutenje odtujenega, izpraznjenega sveta. Občutje, ki je značilno za dramatiko absurda, skozi motiv tujca dobiva družbeno kritični podton, saj opozarja na zlaganost in razvrednotenost družbe.
Ključne besede: drama absurda, motiv tujca, Jože Javoršek, Dominik Smole, Rudi Šeligo, Peter Božič, Matjaž Zupančič
Objavljeno: 24.09.2015; Ogledov: 1116; Prenosov: 93
.pdf Polno besedilo (803,36 KB)

7.
Processing adjunct wh-phrases under the Active Filler Strategy
Calum James Riach, 2014, magistrsko delo

Objavljeno: 08.06.2015; Ogledov: 1477; Prenosov: 60
.pdf Polno besedilo (540,18 KB)

8.
9.
Podobe doma in družine v povezavi s prostorom in časom
Marinka Velikonja, 2014, magistrsko delo

Ključne besede: mladinski opus, dom, družina, Primorska, prva polovica 20. stoletja, kronotop, magistrske naloge
Objavljeno: 25.04.2014; Ogledov: 1590; Prenosov: 137
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh