11. Prisotnost biokontrolne aktivnosti pri kvasovkah, osamljenih iz vinogradniškega okoljaUrban Česnik, 2019, magistrsko delo Opis: Opravili smo dve hitri molekularni tehniki za identifikacijo enoloških kvasovk, ki so bile izolirane iz vinogradov z ekološko in intergrirano pridelavo grozdja. Najprej smo določili 15 Saccharomyces kvasovk s pomočjo analize multipleks PCR med zbranimi 131 izolati, nato smo s pomočjo ribotipizacije ITS določili približno 98 kvasovk do nivoja vrste, ki so bile potrjene tudi s sekvenciranjem regije ITS. Določili smo 16 vrst vinskih kvasovk: Hanseniaspora uvarum, H. valbyensis, H. opuntiae / H. uvarum, Lachancea thermotolerans, Candida tropicalis, Candida sp. / Starmerella sp., Metschnikowia pulcherrima, Pichia kudriavzevii, P. terricola, P. kluyveri, Wickerhamomyces anomalus, Kodamaea ohmeri, S. bacillaris, Saccharomyces cerevisiae, Saturnispora diversa in Torulaspora delbrueckii. Ugotovili smo, da so najdene kvasovke običajne naseljevalke grozdne mikroflore ter da je način pridelave grozdja vplival na pojavljanje določenih vrst v obravnavanih vinogradih. Nadalje smo testirali kvasovke na tvorbo sideroforov, tvorbo protiglivnih hlapnih organskih spojin (HOS), hidrolitično aktivnost in toleranco kvasovk na fungicide, kot so baker, iprodion, fluazinam ter kombinacijo ciprodinil / fludioksonil. Za kvalitativno detekcijo hidrolitične aktivnosti smo uporabili presejalne teste na osnovi trdnega gojišča z dodanim hitinom ali β-D-glukozidi kot substratom in ugotovili, da je veliko testiranih kvasovk sposobnih proizvajati litične encime, ki bi lahko bili odgovorni za razgradnjo celičnih sten fitopatogenih gliv in potencialno sposobni proizvajati HOS s hidrolizo grozdnih glikozidov zaradi prisotnosti β-glukozidaz. Prav tako smo opazili, da so te encimske aktivnosti običajno odvisne od seva. Na splošno so kvasovke tudi tolerantne na testirane fungicide. Ugotovili smo tudi, da je odpornost biofungicidnih kvasovk na fungicide koristna lastnost za razvoj biofungicidov v prihodnosti pri aplikacijah v strategijah z zmanjšanim vnosom pesticidov.
Ključne besede: Kvasovka, biološki nadzor, fitopatogen, Botrytis cinerea, vinogradništvo
Objavljeno v RUNG: 01.12.2019; Ogledov: 4398; Prenosov: 126
 Celotno besedilo (1,57 MB) |
12. Study of yeast biodiversity potential in the development of biological control agents against phytopathogenic fungi in viticultureMelita Sternad Lemut, Adesida Rowland, Urban Česnik, Lorena Butinar, 2017, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Despite public’s growing concerns for human health and environmental pollution, synthetic fungicides are still preferred and massively used for the protection of agricultural crop plants against fungal diseases. However, more and more research is focused on finding potential alternatives in the form of effective biological control agents. Although there are reports of yeast’s biocontrol activity, they are up to date poorly commercialized for such purposes.
As the yeasts represent an important part of the grape microflora, competing with other microorganisms (including pathogens) for nutrients and space, we decided to examine the potential of autochthonous yeasts as "green" alternatives in fighting against phytopathogens such as Botrytis cinerea in viticulture. With this aim we tested biocontrol activity of various strains / species of indigenous wine yeasts that were isolated from the vineyard environment in Slovenia and cross-border Italy. The yeasts were tested for the presence of siderophores, hydrolytic enzymes (chitinase, β-glucosidase and β-glucanase) and sensitivity to fungicides (copper, iprodion, cyprodinil + fludioxonil combination). The tests of phytopathogenic fungi growth inhibition in the presence of antagonistic yeast were also performed. The double Petri dish test was used to verify the inhibition of conidia germination by the formation of antifungal volatile organic compounds (VOC), synthetized by the antagonistic yeasts. The presence of hydrolytic enzymes was confirmed in many wine yeasts, particularly in the strains of Hanseniaspora uvarum and Metschnikowia pulcherrima species and in some strains of the Pichia genus. Using a medium, based on natural diluted grape juice in a double Petri dish test, we found that yeasts of the Debaryomyces hansenii, Lachancea thermotolerans, P. kudriavzevii, Saccharomyces kudriavzevii, S. cerevisiae and Torulaspora delbrueckii species were able to inhibit the germination of fungal conidia at the expense of the VOC formation. However, none of the up to date tested yeasts formed siderophores. On the other hand, the yeasts were generally resistant to the tested fungicide concentrations, thus they could be used as potential biofungicides in the combination with chemical fungicides.
Ključne besede: yeasts, biocontrol, Botrytis cinerea, viticulture
Objavljeno v RUNG: 08.11.2017; Ogledov: 4536; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
13. Preučevanje potenciala biotske raznovrstnosti kvasovk za razvoj alternativnih biofungicidov v vinogradništvuMelita Sternad Lemut, Adesida Rowland, Ajda Lemut, Urban Česnik, Lorena Butinar, 2017, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: biotska raznovrstnost, kvasovke, biokontrolna aktivnost, biofungicid, Botrytis cinerea, trajnostno vinogradništvo
Objavljeno v RUNG: 28.09.2017; Ogledov: 5048; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
14. Informacijski sistem za podporo pri pristaniški logistikiUrban Brezic, 2017, diplomsko delo Opis: Zaradi tehnološkega napredka v zadnjih desetletjih so pristaniški procesi postali zelo odvisni od informacijskih tehnologij in sistemov. Postali so nepogrešljivi element pristanišč in igrajo ključno vlogo pri njegovem splošnem uspehu.
S pomočjo analize programske opreme podjetja Actual I.T., ki se ukvarja z zunanjim izvajanjem storitev informacijskih tehnologij, smo opredelili vlogo in delovanje informacijske in komunikacijske tehnologije v pristaniščih. Na podlagi ugotovitev smo izdelali spletno aplikacijo sistema pristaniške skupnosti, ki vsebuje možnost prikazovanja, dodajanja in urejanja informacij o plovilih in pristaniških najavah.
Proces izdelave spletne aplikacije smo predstavili z modeliranjem diagramov in podatkovnimi modeli. Uporabili smo diagrame toka podatkov, diagram prehoda stanj in entitetno-relacijski diagram. Za pripravo programa smo uporabili tehnologije za izdelavo sodobnih spletnih aplikacij.
Izdelana aplikacija podpira osnovne funkcionalnosti tovrstnih sistemov in je zasnovana za nadgradnjo zaradi uporabe najnovejših tehnologij za razvoj programske opreme. V nadaljnjem razvoju bi poleg implementiranja novih funkcionalnosti bilo potrebno aplikacijo dodatno zavarovati in prilagoditi za uporabo z večjo količino podatkov.
Ključne besede: Sistem pristaniške skupnosti, informacijska in komunikacijska tehnologija, informacijski sistemi, pristaniška logistika
Objavljeno v RUNG: 25.09.2017; Ogledov: 5569; Prenosov: 317
Celotno besedilo (1,45 MB) |
15. RAZMNOŽEVANJE TIGRASTEGA KOMARJA (Aedes albopictus) V NOVI GORICIUrban Česnik, 2016, diplomsko delo Opis: Goriška regija z Novo Gorico je zaradi milega podnebja in prehodne lege ugodno okolje za tujerodne vrste, tako rastlinske kot živalske. V zadnjih letih je invazivna vrsta tigrastega komarja (Aedes albopictus Skuse, 1894) na tem območju naselila areal, v katerem se nemoteno razmnožuje in vzdržuje stalno populacijo. V diplomskem delu smo se odločili spremljati letno dinamiko pojavljanja jajčec in ličink komarjev na različnih lokacijah mestnega, primestnega in gozdnega okolja. S preverjanjem prisotnosti ličink tigrastega komarja na različnih lokacijah smo poskušali dobiti odgovor na to, kje se nahajajo za to vrsto ugodni mikrohabitati. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo pasti, s katerimi smo spremljali številčnost ličink v okolju. Ob zaključku smo preverili še razmerje med številom ličink avtohtonih vrst komarjev in ličink tigrastega komarja. Dobljene vrednosti smo primerjali med seboj, ugotavljali dinamiko razmnoževanja in določali območja, ki jih ta vrsta v večjem številu naseljuje. Iz raziskave smo ugotovili, da tigrasti komar na tem območju naseljuje predvsem urbane habitate, manj pa je zastopan v gozdovih. Začetek pojavljanja prvih ličink smo zabeležili v drugi polovici maja, njihovo število je strmo naraščalo do julija, ko smo raziskavo tudi zaključili. Največje število ličink na vseh vzorčnih mestih je pripadalo tigrastemu komarju, manj pa je bilo avtohtonih vrst komarjev. Med preučevanimi potencialnimi razmnoževalnimi habitati smo daleč največjo številčnost ličink tigrastega komarja zaznali v peskolovih.
Ključne besede: Nova Gorica, invazivne vrste, Aedes albopictus, ličinke tigrastega komarja, razmnoževanje, reprodukcijska dinamika
Objavljeno v RUNG: 30.09.2016; Ogledov: 7505; Prenosov: 287
Celotno besedilo (3,62 MB) |
16. |
