41. Tvorbeno jezikoslovje o slovenščiniFranc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, druga izvedena dela Opis: Tvorbeno jezikoslovje je nastalo v petdesetih letih prejšnjega stoletja in se hitro razširilo po Severni Ameriki in drugod po svetu. Spodbudilo je tudi nastanek številnih variacij osnovne ideje ter tudi tako pripomoglo k prepoznavnosti splošnega jezikoslovja. V Sloveniji je bilo tvorbeno jezikoslovje dolgo časa obrobno, četudi smo imeli s tvorbenim jezikoslovje stik že vsaj od šestdesetih let. V zadnjih letih je število tvorbenih objav o slovenščini skokovito naraslo, zaradi česar se zdi primerno narediti pregled nekaj najodmevnejših objav, ki vključujejo slovenske podatke.
Ključne besede: jezikoslovje, tvorbeno jezikoslovje, slovenščina, skladnja, pregled
Objavljeno v RUNG: 04.11.2019; Ogledov: 2677; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
42. Potujoča jezikovna svetovalnica Fakultete za humanistiko (Nova Gorica)Franc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, druga izvedena dela Opis: Potujoča jezikovna svetovalnica Fakultete za humanistiko je bila izvedena v okviru Tedna Univerze v Novi Gorici. Prvi del svetovalnice je bil izveden v sredo, 16. oktobra 2019, od 14.30 do 16.00 na Klubu goriških študentov v Novi Gorici (Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica).
V dogodku, namenjenem predvsem dijakom, smo obiskovalcem odgovorili na vprašanja o jeziku in jim predstavili orodja, s katerimi si bodo v prihodnje pri podobnih vprašanjih lahko pomagali tudi sami. Svoja vprašanja so lahko obiskovalci posredovali tudi vnaprej, največ vprašanj pa je bilo namenjenih prevzemanju in pregibanju lastnih zemljepisnih imen.
Ključne besede: jezikoslovje, jezikovno svetovanje, slovenščina, pregibanje prevzemanje
Objavljeno v RUNG: 17.10.2019; Ogledov: 3141; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
43. Vrstni red usvajanja konceptov pri predšolskih otrocihBarbara Batagelj, 2019, diplomsko delo Opis: Po kartografskih raziskavah sodeč je hierarhija funkcijskih projekcij za vse naravne človeške jezike enaka (Cinque in Rizzi, 2010). Ob tem se pojavlja vprašanje, ali ima ta univerzalna hierarhija temelje v splošni kogniciji (Marušič in Mišmaš, 2018, Mišmaš, Popović in Žaucer, 2018). Če povezava med tem kartografskim modelom in splošnimi kognitivnimi sposobnostmi obstaja, lahko sklepamo na povezavo med vrstnim redom funkcijskih projekcij, ki gostijo določeno vrsto pridevnika, in vrstnim redom otrokovega usvajanja konceptov, ki jih pridevniki določene vrste izražajo. Ker otrok skladenjsko zgradbo usvaja od najnižje projekcije k najvišji (Radford, 1996), lahko sklepamo, da bodo otroci najprej usvojili koncept, ki je v hierarhiji postavljen nižje, kot tistega, ki je postavljen višje. V tem diplomskem delu to povezavo iščemo s preverjanjem usvajanja konceptov velikosti, barve in oblike pri predšolskih otrocih. V diplomskem delu sta predstavljena univerzalna hierarhija pridevnikov v samostalniški zvezi in usvajanje jezika pri predšolskih otrocih, v drugem delu pa še rezultati, ki smo jih pridobili s testiranjem otrok. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko vsaj delno potrdimo, da otroci najprej usvojijo koncept barve, nato oblike in nazadnje velikosti, vendar bi za trdnejše zaključke morali testirati več otrok.
Ključne besede: univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, usvajanje jezika, koncepti, otroški govor, velikost, oblika, barva
Objavljeno v RUNG: 01.10.2019; Ogledov: 4271; Prenosov: 168
 Celotno besedilo (964,07 KB) |
44. Elided Clausal Conjunction Is Not the Only Source of Closest‐Conjunct Agreement: A Picture‐Matching StudyBoban Arsenijević, Jana Willer-Gold, Nadira Aljović, Nermina Čordalija, Marijana Kresić, Nedžad Leko, Frane Malenica, Franc Marušič, Tanja Milićev, Nataša Milićević, Petra Mišmaš, Ivana Mitić, Anita Peti-Stantić, Branimir Stanković, Jelena Tušek, Andrew Nevins, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: A recurring hypothesis about the agreement phenomena generalized as closest‐conjunct agreement takes this pattern to result from reduced clausal conjunction, simply displaying the agreement of the verb with the nonconjoined subject of the clause whose content survives ellipsis (Aoun, Benmamoun & Sportiche 1994, 1999; see also Wilder 1997). Closest‐conjunct agreement is the dominant agreement pattern in the South Slavic languages Slovenian and Bosnian/Croatian/Serbian. A natural question is whether closest‐conjunct agreement in these varieties may indeed be analyzed as entirely derived from conjunction reduction. In this article, we report on two experiments conducted to test this. The results reject the hypothesis as far as these languages are concerned, thereby upholding the relevance of models developed to account for closest‐conjunct agreement within theories of agreement.
Ključne besede: Conjunct agreement, Clausal conjunction, Experimental syntax
Objavljeno v RUNG: 08.04.2019; Ogledov: 12066; Prenosov: 136
Celotno besedilo (653,34 KB) |
45. ForewordFranc Marušič, Jana Willer Gold, 2018, predgovor, uvodnik, spremna beseda Opis: This special issue of Jezikoslovlje consists of a selection of papers presented at SinFonIJA 10. The tenth conference on Syntax, Phonology and Language Analysis (SinFonIJA 10) was held together with Resolving Conflicts Across Borders (RCAB) on 20–24 October, 2017 at the Center for Advanced Academic Studies (CAAS) in Dubrovnik, Croatia.
Ključne besede: Linguistics, SinFonIJA, Dubrovnik
Objavljeno v RUNG: 07.02.2019; Ogledov: 4108; Prenosov: 85
Celotno besedilo (201,46 KB) |
46. Surviving sluicingFranc Marušič, Petra Mišmaš, Vesna Plesničar, Tina Šuligoj, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: In this paper, we discuss examples of sluicing in Slovenian in which, in addition to a wh-phrase (or wh-phrases in instances of multiple sluicing) discourse particles appear. This is unexpected given Merchant’s (2001) Sluicing-COMP generalization, as already observed in Marušič et al. (2015), even though there are several languages in which similar cases exist, e.g. German. In this paper we focus on discourse particles pa and že in (multiple) wh-questions and sluicing. These examples are not only important for our understanding of sluicing but are also crucial for analyzing discourse particles in Slovenian. Based on examples with sluicing and discourse particles in Slovenian, we argue against positioning these particles within the whphrase, clitic cluster or the IP.
Ključne besede: Slovenian, sluicing, particles, sluicing-COMP generalization
Objavljeno v RUNG: 01.02.2019; Ogledov: 3593; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
47. |
48. |
49. Povezovanje hierarhije pridevnikov v samostalniški zvezi in kognicijeFranc Marušič, Petra Mišmaš, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V prispevku predstavljamo tri eksperimente, s katerimi smo želeli preveriti, ali se hierarhija funkcijskih projekcij odraža tudi v nejezikovnih kognitivnih procesih. T. i. kartografski pristop v jezikoslovju trdi, da obstajajo v naravnem človeškem jeziku univerzalne hierarhije funkcijskih elementov, ki se pojavijo nad leksikalnimi jedri, kakršno je na primer samostalniško jedro samostalniške besedne zveze, ob tem pa je (ob samem določanju hierarhij) eno izmed osrednjih vprašanj tega pristopa ravno, od kod te hierarhije izvirajo, gl. npr. Cinque in Rizzi (2008). V eksperimentih se osredotočamo na univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij, ki ob samostalniškem jedru gostijo pridevnike, konkretno na funkcijske projekcije za pridevnike, ki izražajo koncepte barve, oblike in velikosti. Ti se v samostalniški zvezi običajno pojavijo v zaporedju VELIKOST > OBLIKA > BARVA.
Ključne besede: univerzalna hierarhija, pridevniki, koncepti, kartografija
Objavljeno v RUNG: 04.12.2018; Ogledov: 3120; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
50. Kakšen, kateri, čigav – vse o pridevnikihFranc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, druga izvedena dela Opis: V predavanju je podrobneje predstavljeno, kako se svetovni jeziki glede na rabo pridevnikov razlikujejo (npr. število pridevnikov) in kako so si podobni (hierarhije funkcijskih projekcij in, posledično, vrstni red pridevnikov), predstavljene so različne vrste pridevnikov in njihova raba, kako se pridevniki razlikujejo od drugih besednih vrst, kako otroci pridevnike usvojijo ter kako pridevniki vplivajo na naše opisovanje predmetov. Predstavljeni so eksperimenti, s katerimi ugotavljamo, ali lahko kot vir univerzalne hierarhije projekcij s pridevniki jemljemo splošno kognicijo.
Ključne besede: pridevniki, pridevniška beseda, funkcijske projekcije, kartografija, slovenščina
Objavljeno v RUNG: 25.10.2018; Ogledov: 4335; Prenosov: 0 |
