Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


221 - 230 / 246
Na začetekNa prejšnjo stran16171819202122232425Na naslednjo stranNa konec
221.
Vpliv vinogradniških tehnologij na vsebnost metabolitov v grozdju sorte ‘Modra frankinja’
Ana Marija Tomše, 2015, diplomsko delo

Opis: V grozdju sorte ‘Modra frankinja’ (Vitis vinifera L.), vinorodni okoliš Dolenjska, smo leta 2013 preučevali vpliv vinogradniških tehnologij: odstranjevanja listov v predelu grozdja (razlistanja) pred fazo cvetenja in redčenja grozdja v fazi vèraison v primerjavi s kontrolo. Grozdje smo vzorčili teden pred trgatvijo, v času trgatve in teden po tem. V svežem grozdnem soku smo določili vsebnost suhe snovi, skupnih titrabilnih kislin in pH-vrednost. Vsebnost in profil antocianov smo določili v metanolnih ekstraktih grozdnih kožic s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti. Redčenje grozdja v fazi vèraison je vplivalo na statistično značilno večje povprečne: mase kožic, vsebnosti suhe snovi in pH-vrednosti v primerjavi z razlistanjem pred fazo cvetenja ob času trgatve in teden po tem, medtem ko se kontrola ni statistično značilno razlikovala od redčenja grozdja. Razlike v povprečni masi grozdja in vsebnosti skupnih titrabilnih kislin med tehnologijami niso bile statistično značilne ob nobenem terminu vzorčenja. Povprečna vsebnost skupnih monomernih antocianov v grozdju je bila ob času trgatve največja pri redčenju grozdja v fazi vèraison, vendar razlike med tehnologijami niso bile statistično značilne. Malvidin 3-glukozid je najbolj zastopan antocian pri sorti ‘Modra frankinja’. Lastnost sorte je tudi manjša vsebnost acilatov od kumaratov. Redčenje grozdja v fazi vèraison je najbolj vplivalo na izboljšano kakovost grozdja glede na spremljane parametre.
Ključne besede: ‘Modra frankinja’ (Vitis vinifera L.), odstranjevanje listov pred fazo cvetenja, redčenje grozdja v fazi vèraison, antociani, profil antocianov.
Objavljeno v RUNG: 15.09.2015; Ogledov: 7818; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

222.
Vrednotenje naravne aktivnosti acetilholinesteraze in koncentracije metalotioneinov v klapavicah (Mytilus galloprovincialis Lamarck, 1819)
Jan Debenjak, 2015, diplomsko delo

Opis: Škodljive učinke onesnaženja lahko določimo z merjenjem specifičnih odzivov na onesnaženje – z biomarkerji. Izmeril sem aktivnost acetilholinesteraze (odgovor na onesnaženje z organofosfatnimi in karbamatnimi pesticidi) in koncentracije metalotioneinov (odgovor na onesnaženje s težkimi kovinami) v klapavicah, ki so bile nabrane na štirih vzorčnih mestih. Izračunal sem kondicijski in gonadosomatski indeks klapavic ter izmeril okoljske parametre morske vode (temperatura, koncentracija kisika, slanost in pH). Meritve sem opravljal v pomladnem in v jesenskem obdobju leta 2011, da bi ugotovil, ali se vrednosti izmerjenih biomarkerjev razlikujejo med sezonami in med vzorčnimi mesti. Izbrana vzorčna mesta so bila: školjčišče ob Debelem rtiču (vzorčno mesto 00DB), marina v Kopru (vzorčno mesto 00TM) ter školjčišči v Strunjanskem (vzorčno mesto 0024) in Piranskem zalivu (vzorčno mesto 0035). Največjo aktivnost acetilholinesteraze (AChE) sem izmeril v klapavicah iz Strunjanskega zaliva (119 ± 18 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 114 ± 6 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju) in v klapavicah iz školjčišča ob Debelem rtiču (118 ± 11 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 109 ± 11 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju). Najnižjo aktivnost AChE sem izmeril v klapavicah z vzorčnega mesta 00TM v Koprskem zalivu: 75 ± 6 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 60 ± 7 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju. Izmerjena aktivnost AChE v klapavicah z vzorčnega mesta 0035 v Piranskem zalivu je bila 97 ± 12 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju ter 86 ± 8 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju. Najvišje koncentracije metalotioneinov (MT) so bile izmerjene v jesenskem vzorčenju, v klapavicah iz vzorčnega mesta 0035 v Piranskem zalivu, in sicer 79 ± 9 µg MT g-1 mokre mase vzorca. Najnižjo vsebnost MT v klapavicah sem izmeril jeseni, v vzorcih iz Koprskega zaliva (vzorčno mesto 00TM): 50 ± 6 µg MT g-1 mokre mase. V jesenskem času so bile koncentracije MT v vzorcih iz Strunjanskega zaliva (vzorčno mesto 0024) 75 ± 7µg MT g-1 mokre mase ter v vzorcih iz školjčišča ob Debelem rtiču (vzorčno mesto 00DB) 67 ± 15 µg MT g-1 mokre mase. Spomladi so bile koncentracije MT med vzorčnimi mesti bolj izenačene: na vzorčnem mestu 00TM je bila koncentracija MT 60 ± 3 µg MT g-1 mokre mase, enako na vzorčnem mestu 0035 v Piranskem zalivu (60 ± 10 µg MT g-1 mokre mase tkiva) ter 65 ± 9 µg MT g-1 mokre mase v vzorcih na vzorčnem mestu 00DB ob Debelem rtiču in 68 ± 10 µg MT g-1 mokre mase v vzorcih na vzorčnem mestu 0024 v Strunjanskem zalivu. Značilno nižjo koncentracijo MT sem izmeril na vzorčnem mestu 00TM v Koprskem zalivu v jesenskem vzorčenju. Razlik v koncentraciji MT med sezonama nisem ugotovil. Sezonskih razlik v aktivnosti AChE med vzorčnimi mesti nisem našel. Ugotovil sem, da je aktivnost AChE v klapavicah z vzorčnega mesta 00TM v Koprskem zalivu in v klapavicah iz Piranskega zaliva (vzorčno mesto 0035), v obeh sezonah značilno nižja, kar kaže na trajno izpostavljenost višjim koncentracijam onesnaževal, ki zavirajo AChE v primerjavi s preostalimi vzorčnimi mesti.
Ključne besede: Mytilus galloprovincialis, acetilholinesteraza, metalotioneini, težke kovine, organofosfatni pesticidi
Objavljeno v RUNG: 01.09.2015; Ogledov: 7484; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

223.
224.
225.
226.
227.
228.
Combined measurments of water vapor over Vipava Valley, Slovenia
Andreja Sušnik, Tingyao He, Fei Gao, Klemen Bergant, Samo Stanič, Darko Veberič, 2013, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: atmosferska fizika, vodna para, Mie lidar, GPS, radiosonde
Objavljeno v RUNG: 22.01.2015; Ogledov: 5819; Prenosov: 135
URL Povezava na celotno besedilo

229.
GPS time shift and variance
Andreja Sušnik, Darko Veberič, Aleš Bogovič, 2014, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: observatorij Pierre Auger, GPS, kozmični žarki, časovna natančnost
Objavljeno v RUNG: 22.01.2015; Ogledov: 5158; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

230.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh