Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Zahteva za oceno ustavnosti problematizira več členov novele ZVO, ki so po mnenju Državnega sveta v nasprotju z 39., 71., 72., 73. in 74. členom Ustave RS. Gre za vpeljavo trajnega okoljevarstvenega dovoljenja in za možnost, da obrat v primeru nesorazmerno visokih stroškov obratovanja ne preseže zakonsko določene mejne vrednosti nevarnih snovi.
Keywords: varstvo okolja, sežigalnica, sosežigalnica, kmetijska zemljišča, naravna dediščina, podjetniška pobuda, zaključki BAT, zakonodaja, odložilni veto, ustavna presoja, Ustavno sodišče, Državni svet
Published in RUNG: 17.10.2016; Views: 4882; Downloads: 0
This document has many files! More...

Abstract: Pesem Pevcu je eden od vrhov Prešernove umetniške besede, a številni razlagalci so imeli težave s skrajnim pesimizmom te pesmi. V skladu s prepričanjem, da je treba v prvem nacionalnem pesniku prepoznavati predvsem »bistrovidniga orla«, so interpreti ta pesimizem skušali prevrednotiti s kultom pesniškega poslanstva. Empirični preizkus recepcije je pokazal, da struktura pesmi dejansko omogoča različno, tudi povsem nelogično razumevanje retoričnih vprašanj, po vsej verjetnosti zaradi psihološkega vpliva zanikanja.
Keywords: Prešeren, Pevcu, interpretacija, recepcija, empirični preizkus
Published in RUNG: 07.10.2016; Views: 5621; Downloads: 260
Full text (92,44 KB)

Abstract: Gregorčičeve pesmi so se začele pojavljati v srednješolskih berilih relativno zgodaj (v Sketovih čitankah v osemdesetih letih devetnajstega stoletja), vendar to pretežno niso tiste pesmi, ki jih danes uvrščamo v ožji Gregorčičev kanon. Gre za pesmi, ki so ustrezale tedanjim ideološkim okvirom avtorjev srednješolskih beril, predvsem z nabožno in državotvorno vsebino v smislu gesla »Vse za vero, dom, cesarja!«. Druge, bolj sporne pesmi (Soči, Človeka nikar, Moj črni plašč), od katerih predvsem prvi dve danes uvrščamo v sam vrh Gregorčičeve poezije, so se začele pojavljati šele na začetku 20. stoletja oz. šele po prvi svetovni vojni. Pesem Soči je bila tudi kasneje (v obdobju fašizma pred drugo svetovno vojno in med okupacijo) zaznamovana in zato praviloma izločena. Gregorčičeve pesmi so v primerjavi z drugimi šolskimi avtorji skoraj osemdeset let sodile v najožji vrh (od 3. do 5. mesta), v šestdesetih letih 20. stoletja so še vedno cenjene, po šolski reformi v osemdesetih letih pa postane Gregorčič marginalen avtor. Drugače kot v osrednjih slovenskih berilih je v zamejskih primorskih čitankah, kjer je Gregorčič še vedno cenjen pesnik. Le poesie di Simon Gregorčič cominciarono ad apparire nei libri di lettura per le scuole secondarie relativamente presto (nei libri di lettura di Sket negli anni ‘80 dell’Ottocento), benché in prevalenza non fossero quelle che oggi sono introdotte nel canone di Gregorčič. Si tratta di poesie su misura dell’allora attueale quadro ideologico degli autori di libri di lettura per le scuole medie di contenuto religioso e patriottico nel senso dello slogan »Tutto per la fede, la patria e l’imperatore!«. Altre poesie, più controverse (Soči, Človeka nikar, Moj črni plašč) di cui soprattutto le prime due sono oggi considerate i capolavori della poesia di Gregorčič, apparvero appena all’inizio del XX secolo, più precisamente dopo la prima guerra mondiale. La poesia Soči fu anche più tardi (nel periodo fascista, prima della seconda guerra e durante l’occupazione) connotata e perciò generalmente esclusa. Per quasi ottant’anni le poesie di Gregorčič furono, a differenza degli altri autori studiati nelle scuole, introdotte tra le più studiate (dal terzo al quinto posto); negli anni ‘60 del XX secolo sono ancora apprezzate, dopo la riforma scolastica negli anni ‘80, invece, Gregorčič passa tra gli autori marginali. A questa situazione nei libri di lettura sloveni si oppone quella nei libri di lettura della minoranza slovena in Italia dove Gregočič rimane un poeta stimato.
Keywords: Gregorčič, pesmi, srednja šola, berilo, Soči
Published in RUNG: 26.09.2016; Views: 5790; Downloads: 245
Full text (106,52 KB)

Abstract: Dne 31. marca 1908. Movrnov boršt, dobre pol ure hoje iz Avč proti Banjšicam. Hladno spomladansko jutro, a napoveduje se jasen, sončen dan. Janez Kolenc iz Gorenjega Avščka ima opravke v gozdu in s seboj je vzel šestletnega sina, da tudi njega vzgoji v pridnega delavca. Ura je 8.45. Nenadoma zasliši močno šumenje in žvižganje, ozira se okrog, a ne vidi nič. Šum narašča in traja, traja. Preplašeni sinek se stisne k očetu. Nenadoma nekaj trešči v drevo, kakšnih štirideset metrov v blagem bregu pod njim, in Janez opazi pet centimetrov debelo vejo, ki se hrešče odlomi, v bližini jablane pa se vzdigne oblaček prahu. Kolenc je radoveden, a boji se približati drevesu, tudi zaradi na smrt prestrašenega otroka, ki ga priganja, naj odideta domov. Skrbni oče posluša sina, a doma mu radovednost ne da miru. Popoldne poišče bližnjega prijatelja, s katerim sta bila skupaj v vojski, in nemudoma pohitita v Boršte. Ob jablani najdeta jamico, obkroženo z ožganim listjem, in začneta kopati. Trideset centimetrov globoko ju čaka presenečenje: svetleč kovinski predmet, podoben ledvički, dolg za ped in težak dober kilogram. Skrbno ga zavijeta, spravita v malho in pohitita v Avče.
Keywords: astronomija, meteorit Avče, Avstro-Ogrska, Soška dolina, Naravoslovni muzej Dunaj, Italija, topovska krogla
Published in RUNG: 26.09.2016; Views: 3984; Downloads: 27
Link to file

Abstract: Od leta 2007 nastaja v Kojskem v Goriških Brdih sadovnjak starih sadnih sort, ki si ga je zamislil mladi filmski režiser Gregor Božič. Zasnovan je kot genetska banka, s pomočjo katere omogočamo ohranjanje in širjenje avtohtonega sadja. Gre za visokodebelni sadovnjak, v katerem je trenutno okoli sto petdeset dreves različne starosti (od sedemdeset let do treh let) in čez sto sort češenj, marelic, fig, breskev, sliv, hrušk in jablan. Načrtno so zasajene tiste stare sorte, ki so dokaj odporne na bolezni in imajo tudi tržno zanimive lastnosti. Sadovnjak, v katerem so vsa drevesa označena s tablicami, je nastajal ob spodbudi dveh mednarodnih projektov, in sicer s finančno pomočjo Švicarskega prispevka k razširjeni Evropski uniji in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Rezultat projektov sta tudi dve publikaciji, in sicer knjižica Stare sadne sorte na Goriškem (v dveh zvezkih) ter ilustrirana knjiga Sadje sonca: bogastvo starih briških sadnih sort.
Keywords: stare sadne sorte, sadovnjak, agronomija, dediščina, Gregor Božič
Published in RUNG: 23.09.2016; Views: 5222; Downloads: 276
Full text (389,79 KB)