Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


201 - 210 / 248
Na začetekNa prejšnjo stran16171819202122232425Na naslednjo stranNa konec
201.
Literarna teorija : Skripta za predmet Uvod v študij književnosti z literarno teorijo
Zoran Božič, 2012, drugo učno gradivo

Opis: Gradivo prinaša poglavja Besedna umetnost na poti od ustvarjalca do bralca, Literarne zvrsti in vrste ter literarna oblika, Tema, motivi in sporočilo, Metrične značilnosti verza, Ritem in ritmične figure, Glasovne figure, Pomenske figure, Pripovedovalec, Perspektiva, Motivacija, Dramatska zgradba, Pripovedna tehnika, Slogovni postopki, Literarne osebe, Dramska trojna enotnost in Recepcijska teorija (teorija bralčevega odziva).
Ključne besede: literarna veda, didaktika, literarna zgodovina, hermenevtika, recepcijska teorija, lirika, epika, dramatika, poezija, proza
Objavljeno v RUNG: 17.10.2016; Ogledov: 6467; Prenosov: 482
.pdf Celotno besedilo (834,66 KB)

202.
Zahteva za oceno ustavnosti novele Zakona o varstvu okolja
Zoran Božič, Eva Obreza, druga izvedena dela

Opis: Zahteva za oceno ustavnosti problematizira več členov novele ZVO, ki so po mnenju Državnega sveta v nasprotju z 39., 71., 72., 73. in 74. členom Ustave RS. Gre za vpeljavo trajnega okoljevarstvenega dovoljenja in za možnost, da obrat v primeru nesorazmerno visokih stroškov obratovanja ne preseže zakonsko določene mejne vrednosti nevarnih snovi.
Ključne besede: varstvo okolja, sežigalnica, sosežigalnica, kmetijska zemljišča, naravna dediščina, podjetniška pobuda, zaključki BAT, zakonodaja, odložilni veto, ustavna presoja, Ustavno sodišče, Državni svet
Objavljeno v RUNG: 17.10.2016; Ogledov: 4829; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

203.
Bodo naslednje volitve legalne in legitimne?
Zoran Božič, 2016, strokovni članek

Opis: Prispevek govori o neustavnosti slovenske volilne zakonodaje, predvsem o neuresničenem določilu ustave, da imajo volivci odločilen vpliv na izbiro kandidatov. Avtor kot najprimernejši volilni sistem zagovarja dvokrožni večinski sistem, ki je dobil potrditev ljudstva na referendumu leta 1996.
Ključne besede: volilni sistemi, demokracija, državni zbor, Slovenija, večinski volilni sistem
Objavljeno v RUNG: 11.10.2016; Ogledov: 4156; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (88,26 KB)

204.
Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu
Zoran Božič, 2014, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Pesem Pevcu je eden od vrhov Prešernove umetniške besede, a številni razlagalci so imeli težave s skrajnim pesimizmom te pesmi. V skladu s prepričanjem, da je treba v prvem nacionalnem pesniku prepoznavati predvsem »bistrovidniga orla«, so interpreti ta pesimizem skušali prevrednotiti s kultom pesniškega poslanstva. Empirični preizkus recepcije je pokazal, da struktura pesmi dejansko omogoča različno, tudi povsem nelogično razumevanje retoričnih vprašanj, po vsej verjetnosti zaradi psihološkega vpliva zanikanja.
Ključne besede: Prešeren, Pevcu, interpretacija, recepcija, empirični preizkus
Objavljeno v RUNG: 07.10.2016; Ogledov: 5574; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (92,44 KB)

205.
PRIMERJAVA TREH MEDIJSKIH URESNIČITEV BALADE O TROBENTI IN OBLAKU CIRILA KOSMAČA (KNJIGA, FILM IN RADIJSKA IGRA)
Nina Pušnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je osnovana na primerjavi treh medijskih uresničitev Balade o trobenti in oblaku: noveli Cirila Kosmača, filma režiserja Franceta Štiglica in radijske igre po radijski dramatizaciji Mitje Mejaka. V prvem delu najprej predstavim avtorje vseh treh uresničitev in izpostavim nekaj splošnih razlik med vsemi tremi različicami dela. Predstavim tudi glavne značilnosti obdobja, v katerem je nastala literarna predloga, in se dotaknem primerjave med bralcem, gledalcem in poslušalcem. V nadaljevanju primerjam vse tri medije in predstavim adaptacijo literarnega dela. Sledi tipologija pripovedovalca, nazadnje pa predstavim še vsebino vseh treh medijskih uresničitev. V drugem delu naloge primerjam vse tri medijske uresničitve, pri čemer se osredotočam na vsebino, pripovedovalca, simboliko, like, tematiko in motiviko, kompozicijo ter kraj in čas dogajanja. Na osnovi primerjave ugotovim, da med uresničitvami obstajajo pomembne razlike in zaključim, da je najboljša izmed vseh treh uresničitev Kosmačeva novela.
Ključne besede: Balada o trobenti in oblaku, adaptacija dela, film, radijska igra, Ciril Kosmač, France Štiglic, Mitja Mejak
Objavljeno v RUNG: 28.09.2016; Ogledov: 5592; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

206.
Gregorčičeve pesmi v srednješolskih berilih
Zoran Božič, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Gregorčičeve pesmi so se začele pojavljati v srednješolskih berilih relativno zgodaj (v Sketovih čitankah v osemdesetih letih devetnajstega stoletja), vendar to pretežno niso tiste pesmi, ki jih danes uvrščamo v ožji Gregorčičev kanon. Gre za pesmi, ki so ustrezale tedanjim ideološkim okvirom avtorjev srednješolskih beril, predvsem z nabožno in državotvorno vsebino v smislu gesla »Vse za vero, dom, cesarja!«. Druge, bolj sporne pesmi (Soči, Človeka nikar, Moj črni plašč), od katerih predvsem prvi dve danes uvrščamo v sam vrh Gregorčičeve poezije, so se začele pojavljati šele na začetku 20. stoletja oz. šele po prvi svetovni vojni. Pesem Soči je bila tudi kasneje (v obdobju fašizma pred drugo svetovno vojno in med okupacijo) zaznamovana in zato praviloma izločena. Gregorčičeve pesmi so v primerjavi z drugimi šolskimi avtorji skoraj osemdeset let sodile v najožji vrh (od 3. do 5. mesta), v šestdesetih letih 20. stoletja so še vedno cenjene, po šolski reformi v osemdesetih letih pa postane Gregorčič marginalen avtor. Drugače kot v osrednjih slovenskih berilih je v zamejskih primorskih čitankah, kjer je Gregorčič še vedno cenjen pesnik. Le poesie di Simon Gregorčič cominciarono ad apparire nei libri di lettura per le scuole secondarie relativamente presto (nei libri di lettura di Sket negli anni ‘80 dell’Ottocento), benché in prevalenza non fossero quelle che oggi sono introdotte nel canone di Gregorčič. Si tratta di poesie su misura dell’allora attueale quadro ideologico degli autori di libri di lettura per le scuole medie di contenuto religioso e patriottico nel senso dello slogan »Tutto per la fede, la patria e l’imperatore!«. Altre poesie, più controverse (Soči, Človeka nikar, Moj črni plašč) di cui soprattutto le prime due sono oggi considerate i capolavori della poesia di Gregorčič, apparvero appena all’inizio del XX secolo, più precisamente dopo la prima guerra mondiale. La poesia Soči fu anche più tardi (nel periodo fascista, prima della seconda guerra e durante l’occupazione) connotata e perciò generalmente esclusa. Per quasi ottant’anni le poesie di Gregorčič furono, a differenza degli altri autori studiati nelle scuole, introdotte tra le più studiate (dal terzo al quinto posto); negli anni ‘60 del XX secolo sono ancora apprezzate, dopo la riforma scolastica negli anni ‘80, invece, Gregorčič passa tra gli autori marginali. A questa situazione nei libri di lettura sloveni si oppone quella nei libri di lettura della minoranza slovena in Italia dove Gregočič rimane un poeta stimato.
Ključne besede: Gregorčič, pesmi, srednja šola, berilo, Soči
Objavljeno v RUNG: 26.09.2016; Ogledov: 5743; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (106,52 KB)

207.
Pesniški list 25: Janez Strehovec in Pesniški list 26: Miha Avanzo
Zoran Božič, 1976, recenzija, prikaz knjige, kritika

Opis: Ocena pesniških listov dveh mladih slovenskih pesnikov.
Ključne besede: poezija, Janez Strehovec, Miha Avanzo
Objavljeno v RUNG: 26.09.2016; Ogledov: 3409; Prenosov: 24
URL Povezava na datoteko

208.
Bum bum nad Avčami : Najprej so mislili, da je nad Avče padla topovska krogla, kasnejše raziskave pa so pokazale drugače
Zoran Božič, 2008, strokovni članek

Opis: Dne 31. marca 1908. Movrnov boršt, dobre pol ure hoje iz Avč proti Banjšicam. Hladno spomladansko jutro, a napoveduje se jasen, sončen dan. Janez Kolenc iz Gorenjega Avščka ima opravke v gozdu in s seboj je vzel šestletnega sina, da tudi njega vzgoji v pridnega delavca. Ura je 8.45. Nenadoma zasliši močno šumenje in žvižganje, ozira se okrog, a ne vidi nič. Šum narašča in traja, traja. Preplašeni sinek se stisne k očetu. Nenadoma nekaj trešči v drevo, kakšnih štirideset metrov v blagem bregu pod njim, in Janez opazi pet centimetrov debelo vejo, ki se hrešče odlomi, v bližini jablane pa se vzdigne oblaček prahu. Kolenc je radoveden, a boji se približati drevesu, tudi zaradi na smrt prestrašenega otroka, ki ga priganja, naj odideta domov. Skrbni oče posluša sina, a doma mu radovednost ne da miru. Popoldne poišče bližnjega prijatelja, s katerim sta bila skupaj v vojski, in nemudoma pohitita v Boršte. Ob jablani najdeta jamico, obkroženo z ožganim listjem, in začneta kopati. Trideset centimetrov globoko ju čaka presenečenje: svetleč kovinski predmet, podoben ledvički, dolg za ped in težak dober kilogram. Skrbno ga zavijeta, spravita v malho in pohitita v Avče.
Ključne besede: astronomija, meteorit Avče, Avstro-Ogrska, Soška dolina, Naravoslovni muzej Dunaj, Italija, topovska krogla
Objavljeno v RUNG: 26.09.2016; Ogledov: 3933; Prenosov: 27
URL Povezava na datoteko

209.
France Prešeren's Poems - from Misunderstanding to Teaching
Zoran Božič, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: An empirical study of understanding The Baptism at the Savica showed that Slovenian high school students had notable difficulties in decoding the basic meanings of Prešeren’s poem. In literature, didactics offer three methods of facilitating reception of complex classical poetry: linguistic modernisation, addition of notes, and transmission into prose. Due to the cult status of Prešeren’s poetry, modernizations can only be limited, while commenting hinders a spontaneous reading experience; as a result, only prosification entirely solves the problems of pronounced archaization, inverted word order and abundant metaphors in Prešeren’s lines. This was confirmed by an empirical study in which high school students, who read the prosification together with the verses from The Baptism at the Savica, attested a comprehension which was twice as good as comprehension of students who only read the poetry.
Ključne besede: empirical research, reception, France Prešeren, The Baptism at the Savica, prosification
Objavljeno v RUNG: 26.09.2016; Ogledov: 5006; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (213,37 KB)

210.
Vzorčni sadovnjak starih sadnih sort v Kojskem v Brdih
Zoran Božič, prispevek na konferenci brez natisa

Opis: Od leta 2007 nastaja v Kojskem v Goriških Brdih sadovnjak starih sadnih sort, ki si ga je zamislil mladi filmski režiser Gregor Božič. Zasnovan je kot genetska banka, s pomočjo katere omogočamo ohranjanje in širjenje avtohtonega sadja. Gre za visokodebelni sadovnjak, v katerem je trenutno okoli sto petdeset dreves različne starosti (od sedemdeset let do treh let) in čez sto sort češenj, marelic, fig, breskev, sliv, hrušk in jablan. Načrtno so zasajene tiste stare sorte, ki so dokaj odporne na bolezni in imajo tudi tržno zanimive lastnosti. Sadovnjak, v katerem so vsa drevesa označena s tablicami, je nastajal ob spodbudi dveh mednarodnih projektov, in sicer s finančno pomočjo Švicarskega prispevka k razširjeni Evropski uniji in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Rezultat projektov sta tudi dve publikaciji, in sicer knjižica Stare sadne sorte na Goriškem (v dveh zvezkih) ter ilustrirana knjiga Sadje sonca: bogastvo starih briških sadnih sort.
Ključne besede: stare sadne sorte, sadovnjak, agronomija, dediščina, Gregor Božič
Objavljeno v RUNG: 23.09.2016; Ogledov: 5183; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (389,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh