21. Stare sadne sorte na Goriškem 1-2Gregor Božič, Zoran Božič, Jana Kocjan, 2013, strokovna monografija Opis: Prvi del publikacije po uvodu, ki poudarja pomen ohranjanja in širjenja starih sadnih sort (Goriška je bila v času Avstro-Ogrske sadjarski raj imperija), prinaša intrevju z Brunom Podveršičem, pionirjem tovrstnega raziskovanja. Po predstavitvi švicarske organizacije Pro Specie Rara sledi opis zgodnjih in poletnih sort: češenj, marelic, hrušk, breskev in drena.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: agronomija, sadjarstvo, Goriška, ekologija, kulturna dediščina
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 3204; Prenosov: 91
 Polno besedilo (21,96 MB) |
22. |
23. Tematika rudarstva v srednješolskih berilih od 1850 do 1950Zoran Božič, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: V prvem stoletju izhajanja srednješolskih beril (od uvedbe slovenščine kot predmeta po marčni revoluciji do prve petletke po drugi svetovni vojni) je bilo objavljenih čez sto prispevkov s tematiko rudarstva oz. drugih dejavnosti, povezanimi z njim, večinoma v prozni obliki, veliko pa je bilo tudi pesmi. Prvi zapisi imajo izrazito afirmativen odnos do rudarjenja, saj v tem vidijo možnost za splošno blagostanje (npr. Vodnikova pesem Na moje rojake ali Vrtovčev zapis Pogled z Nanosa). Proti koncu 19. stoletja se pojavijo prvi zapisi o negativnih plateh rudarjenja ali o varljivosti hlepenja po dragocenih rudnih bogastvih (npr. Jurčičeva proza Mornar in rudar in Erjavčeva črtica Ni vse zlato, kar se sveti.) Šele v obdobju med dvema vojnama se pojavi več prispevkov, ki predstavljajo rudarjenje kot nehumano in nevarno dejavnost (npr. Župančičeva pesnitev Duma ali Javornikova črtica Zasulo ga je oz. Nesreča v rudniku. Po drugi vojni se spet ponovno pojavi optimistični pristop: v osrednjih berilih kot poveličevanje socialističnega napredka (npr. sestavek Rudarji tekmujejo) ali v zamejskih berilih kot poveličevanje kapitalistične industrializacije (npr. sestavek Zakladi zemlje so vir civilizacije, kulture in blaginje). O proizvodnji živega srebra v Idriji se ves čas piše kot o veliki posebnosti, ki širi slavo slovenskih dežel po vsem svetu. Prispevki o tem so bili objavljeni v osmih sestavih beril, prvi že v Bleiweisovem sestavu za nižje srednje šole leta 1850, zadnji pa v Beličičevem zamejskem sestavu leta 1947. O odkritju živega srebra oz. o idrijskem rudniku pišejo kar štirje pričevalci: J. V. Valvazor, M. Kastelic, Fl. Hrovat in J. C. Oblak.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: rudarstvo, srednja šola, berilo, didaktika, Idrijski rudnik
Objavljeno: 14.07.2016; Ogledov: 2135; Prenosov: 165
Polno besedilo (78,00 KB) |
24. Pesnica Ljubka Šorli in njen Venec spominčic možu na grob v luči PrešernovegaZoran Božič, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Poetika Ljubke Šorli se pretežno zgleduje po oblikovnih vzorcih slovenskega pesniškega prvaka Franceta Prešerna, njen pesniški jezik pa izhaja iz preproste in melodične pesniške besede rojaka Simona Gregorčiča. Sonetni venec, ki ga je posvetila svojemu
možu Lojzetu Bratužu, ne more skriti podobnosti s Prešernovo umetnino, posvečeno Juliji Primic. Ta podobnost ne vključuje samo zunanjih, formalnih sestavin, temveč obe pesnitvi povezujejo tri vodilne teme: ljubezen, narod in poezija, ki ima v Prešernovi
pesnitvi isto vlogo kot pri Ljubki Šorli religija. V obeh primerih gre za idealiteto, ki omogoča izhod iz bivanjske stiske lirskega subjekta. Če je pri Prešernu njegovo
narodnoozaveščevalno poslanstvo poudarjeno, je pri Šorlijevi prikrito; Prešeren je ubesedil pesem upanja, Ljubka Šorli pesem večnega in žalostnega spomina. Ne glede na pomembno razliko v slogovnem prijemu je v obeh pesnitvah temeljni odnos med lirskim
subjektom in idealiteto izrazito disharmoničen.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: literarni kanon, klasičen pesniški izraz, sonetni venec, France Prešeren, Lojze Bratuž, ljubezenska poezija, domoljubje, religiozna tematika, disharmonija
Objavljeno: 18.07.2016; Ogledov: 2531; Prenosov: 0
Polno besedilo (279,54 KB) |
25. |
26. |
27. |
28. |
29. |
30. |
