Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kritični pogled in ocena koristi državnega programa za obvladovanje raka skozi prizmo treh državnih presejalnih programov: ZORA, DORA in Svit, v povezavi z okoljskimi dejavniki
Ajda Delić, 2015, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je pojavnost rakastih bolezni povsod po svetu v porastu. Podobno kot v drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji rak na drugem mestu med vzroki smrti, po zadnjih podatkih pa je prišel že na prvo mesto. Tudi zato je bil v Sloveniji sprejet Državni program za obvladovanje raka, katerega primarni cilj je zmanjševanje bremena raka v Sloveniji. V ta namen so bili organizirani trije presejalni programi: DORA (za rak dojk), ZORA (za rak materničnega vratu) in Svit (za rak debelega črevesa in danke). Vsi presejalni programi so namenjeni temu, da se zniža obolevnost za tistim rakom, ki mu je namenjeno presejanje, pa tudi zato, da se zniža umrljivost. Presejanje pomeni uporabo čim preprostejših preiskav, ki med ljudmi brez kliničnih težav odkrijejo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da imajo predinvazivno ali zgodnjo invazivno obliko raka, oziroma so izpostavljeni dejavnikom tveganja, za katere je znano, da povzročajo rak. Namen diplomskega dela je, predstaviti in kritično oceniti Državni program za obvladovanje raka z analizo do sedaj dostopnih podatkov treh presejalnih programov, ki delujejo v Sloveniji. Iz podatkov je razvidno, da je presejalni program ZORA učinkovit pri zmanjševanju incidence (od uvedbe pojavnost novih primerov raka padla za več kot 40%), rahlo pa pada tudi umrljivost. Podatki kažejo tudi, da če bo dovolj velika udeležba (več kot 70%), bosta tudi druga dva presejalna programa dala podobne rezultate.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: DPOR, presejanje, rak, umrljivost, incidenca
Objavljeno: 17.07.2015; Ogledov: 3300; Prenosov: 220
.pdf Polno besedilo (966,11 KB)

2.
Staranje nitrogvajakola pod vplivom sončne svetlobe
Ajda Delić, 2020, magistrsko delo

Opis: Nitrogvajakoli so rumeno obarvane spojine, ki prispevajo k absorpciji rjavega ogljika v ozračju. Na podnebje vplivajo z absorbiranjem svetlobe v bližnjem UV in vidnem delu spektra, saj po absorpciji sproščajo toploto, kar vodi v ogrevanje ozračja. Poleg tega imajo škodljiv vpliv tudi na ekosistem. Prisotnost v ozračju in njihovi mehanizmi nastanka so že raziskani, mehanizmi razpadanja v vodni fazi ozračja pa so malo znani. V tem delu smo raziskali, kako sončna svetloba vpliva na staranje nitrogvajakolov v ozračju. Z uporabo fotospektroskopije smo najprej proučili spektroskopske lastnosti vodnih raztopin gvajakola, 4-nitrogvajakola, 5-nitrogvajakola in dinitrogvajakola ter kako nanje vpliva pH. Preiskovani nitrogvajakoli v vidnem delu spektra močno absorbirajo le pri visokih pH, dinitrogvajakol pa zaradi nekoliko nižjega pKa absorbira tudi že pri rahlo kislih pH vrednostih. pH raztopin 4-nitrogvajakola in 5-nitrogvajakola različnih koncentracij smo pred fotolizo prilagodili na vrednost atmosferskih vod (pH okoli 5), nato pa smo jih izpostavili sončnemu simulatorju z močjo enega sonca. Produkte fotorazgradnje smo ločili in identificirali s tekočinsko kromatografijo sklopljeno s pretočnim spektrometrom in tandemskim masnim spektrometrom (LC-UV/Vis-MS/MS). Fotorazgradnja nitrogvajakolov poteka zelo počasi. Najdeni produkti imajo ohranjen aromatski obroč in eno ali več nitro skupin (dinitrogvajakol, 4-nitrokatehol). Zaključimo lahko, da so nitrogvajakoli v vodni fazi ozračja obstojni, absorbirajo v širokem območju pH vrednosti in s svojimi absorpcijskimi lastnostmi skupaj s produkti fotorazgradnje prispevajo k vplivu rjavega ogljika na podnebje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Rjavi ogljik, nitrogvajakol, fotorazpad, spektroskopske lastnosti, vpliv pH, identifikacija produktov, LC-UV/Vis-MS/MS
Objavljeno: 03.06.2020; Ogledov: 414; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh