Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Hydrogeological role of large conduits in karst drainage system
Janez Turk, 2010, doktorska disertacija

Najdeno v: osebi
Ključne besede: kraški vodonosnik, podzemni vodni tokovi, hitrost, hidrogram, Postojnska jama, disertacije
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 3541; Prenosov: 160
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Modelling speleogenesis in transition from pressurised to free surface flow
Matija Perne, 2012, doktorska disertacija

Najdeno v: osebi
Ključne besede: kraški vodonosniki, kraški kanali, speleogeneza, numerično modeliranje, tok s prosto gladino, disertacije
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 3696; Prenosov: 274
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Sources and transport of inorganic carbon in the unsaturated zone of Karst
Simone Milanolo, 2014, doktorska disertacija

Najdeno v: osebi
Ključne besede: kras, anorganski ogljik, ravnotežje, ogljikov dioksid, jame, disertacije
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 3588; Prenosov: 164
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Speleogenetic factors and processes in the karst conduits of Zagorska Mrežnica Spring Cave (Croatia)
Petra Kovač Konrad, 2018, doktorska disertacija

Opis: Zagorska Mrežnica spring cave is in the Desmerice village, 7.59 km SW from the town of Ogulin. The coordinates of the entrance are X: 399563 m, Y: 5006974 m, and Z: 314 m (HTRS96). The cave system is positioned in the contact zone of Jurassic limestone and the thrust front composed of Triassic Dolomite. The karst drainage system has elements of point recharge through a set of ponors in the hinterland karst poljes and diffuse infiltration through numerous dolines on Velika Kapela Mountain. The karst of Ogulinsko Zagorje area and its epiphreatic and phreatic cave systems have been intensively explored for the last eight years, resulting in the mapping of 1134 m of submerged passages of the Zagorska Mrežnica spring cave. Until 2014 it was the longest mapped submerged system in Croatia explored by cave diving techniques only. Altogether, over 3.5 km of submerged passages in seven caves of Ogulinsko Zagorje (Zagorska Mrežnica spring cave, Spring of Rupečica, Ponor of Rupečica, Cave system Pećine-Veliko vrelo, Spring of Bistrac, Cave Zagorska Peć and Pit Klisura) were explored during 500 hours of diving over a ten-year period. The goal of the research was to determine speleogenetic factors and processes in phreatic conditions. A new methodology for mapping of cave cross-sections, microrelief forms, and structural elements was developed, sediment and petrographic analysis were done, hydrological analysis before and after the building of the accumulation lake Sabljaci, 48 cross-sections of the cave passaged and a 3D model of the cave system was created, water chemistry as well as geomorphological analysis was carried out. In the end, a simplified (modified) vulnerability assessment was also done. The results of my research showed that the distribution of the cave passages is a result of complex tectonic activities that are reflected in the orientation of cave passages. The general orientation of the measured fissures, measured during cave diving, show a dominance of a NWW-SEE direction but also the pattern of cave passages shows a significant dominance of the NE-SW orientation indicating the existence of multiple secondary traverse faults originating from main NW-SE faults. The morphology of the cave passages shows a transition between epiphreatic (possibly vadose) and phreatic phases as well as the presence of paragenetic developments in the ceiling. This indicates the existence of several epiphreatic (possibly vadose) and phreatic speleogenetic phases. The initial shape of the cross-sections was identified by sub-horizontal beds and bedding planes. The mapping of microrelief forms showed that the mechanical erosion was a very intensive process shaping the morphology of the cave passages. The sediment mineralogy coincides with the lithology of the catchment area, and the sub- angular grains reveal relatively short transport distances. Further analysis of the catchment area’s geomorphology and its relevance for the speleogenesis of Zagorska Mrežnica cave show influence of relief structures that have a Dinaric orientation (NW-SE) with cave structures and passage orientations, great relative relief, steep slopes on Velika Kapela, and flat areas of karst poljes dictate the allogenic and autogenic hydrological regime of the cave. A 3D model of the cave system reveals a relationship between the cave system and the landscape, as well as a possible connection with the nearby Zagorska Peć cave. The modified karst vulnerability assessment shows that the catchment area of Zagorska Mrežnica spring cave has a high vulnerability ranking, mainly due to high doline density and the potential large diffuse capacity of infiltration of pollutants.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Ogulin Zagorje, karst, spring, speleogenesis, Zagorska Mrežnica spring cave
Objavljeno: 02.03.2018; Ogledov: 2853; Prenosov: 117
.pdf Polno besedilo (5,26 MB)

5.
Groundwater distribution in the recharge area of Ljubljanica springs
Matej Blatnik, 2019, doktorska disertacija

Opis: Porečje Ljubljanice je s svojo kraško hidrologijo že stoletja predmet proučevanja. V začetku 19. stoletja so bila dela v največji meri posvečena preprečevanju ali vsaj omilitvi poplav na Planinskem polju. Obsežne raziskave v 70. letih 20. stoletja so na območju porečja Ljubljanice razkrile okvirne poti toka podzemne vode. Bolj natančno proučevanje vodonosnika z ugotavljanjem dimenzij in razporeditve kanalov ter dinamike pretakanja pa do zdaj ni bilo izvedeno. Nove speleološke raziskave in razvoj samodejnih merilnikov ponujajo možnost postavitve kakovostne merilne mreže tudi na težje dostopnih mestih. Namen pričujočega dela je zato nadgraditi poznavanje dinamike podzemne vode na območju porečja Ljubljanice z uporabo naprednih tehnik merjenja in interpretacij. Območje proučevanja je omejeno na severni del porečja Ljubljanice, in sicer med Planinskim poljem na jugu in izviri Ljubljanice na severu. Na tem območju je bila vzpostavljena merilna mreža s samodejnimi meritvami višine, temperature in specifične električne prevodnosti vode. Meritve so potekale na štirih požiralnikih na Planinskem polju, na treh izvirih Ljubljanice in osmih jamah z dostopom do podzemne vode. Poleg tega so bile opravljene še številne ročne meritve, na Agenciji RS za okolje (ARSO) pa so bili pridobljeni hidrološki in meteorološki podatki iz uradnih postaj. Na novo pridobljeni podatki so bili obravnavani glede na dotedanje znanje o vodonosniku. Mnoge pretekle ugotovitve so bile potrjene, številne interpretacije pa so bile zgrajene na novo. Te so bile povečini navezane na obliko vodonosnika (razporeditve in dimenzije kanalov) in njihov vpliv na nihanje vodne gladine, kar je bilo v nadaljevanju preverjeno z izgradnjo poenostavljenih konceptualnih in numeričnih modelov. Slednji so bili zgrajeni v programu EPA SWMM (Storm Water Management Model). V 3,5 letnem obdobju meritev je bilo veliko dogodkov s povišanim vodostajem, med njimi prek 15 takih, ko je bilo Planinsko polje poplavljeno. Dogodki so se med seboj zelo razlikovali tako po intenzivnosti kot tudi po trajanju, kar je predstavljalo raznovrstno zbirko podatkov. Najdaljši poplavni dogodek je trajal okoli tri mesece, v tem času pa se je vodna gladina v proučevanem vodonosniku dvignila do 66 m. Raziskave so potrdile pretekle ugotovitve, da se tok vode v vodonosniku prepleta (cepi in ponovno združuje) in da voda prek severnih požiralnikov Planinskega polja povečini teče proti zahodnim izvirom Ljubljanice, voda z vzhodnih požiralnikov Planinskega polja pa povečini proti vzhodnim izvirom Ljubljanice. Ugotovitve so pokazale tudi to, da na vzhodne izvire Ljubljanice pomembno vpliva tudi neposreden tok s Cerkniškega polja, kar se odraža zlasti s temperaturnimi odstopanji. Analiza višin podzemne vode je omogočila nove interpretacije o obliki kraškega vodonosnika. Na skoraj vseh merilnih mestih se je pokazalo obdobno upočasnjeno dviganje in spuščanje vode, kar nakazuje na prisotnost prelivnih kanalov. Takšni kanali so bili v nekaterih jamah že predhodno poznani (npr. Šerkov rov v Gradišnici, Skalni rov v Logarčku, Levi rov v Lijaku v Najdeni jami), medtem ko so v nekaterih jamah le predvideni (Veliko brezno v Grudnovi dolini, Andrejevo brezno 1). Obsežna merilna mreža, večletno obdobje meritev, stalne in samodejne meritve, uporaba naprednih tehnik interpretacij in preverjanje z modeli so omogočili raznovrstne analize in številne ugotovitve. Postopek se je izkazal kot primeren in bi bil uporaben tudi v drugih podobnih vodonosnikih. Podobno kot pretekle raziskave pa tudi ta pušča številna odprta vprašanja in možnosti za nadaljnje raziskave. Smiselne bi bile nadaljnje in bolj podrobne raziskave vpliva geoloških struktur, raziskave freatičnih in globokih regionalnih tokov, proučevanje vodne bilance in kakovosti vode, in nenazadnje tudi v splošnem boljše razumevanje poplavljanja Planinskega polja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kraški vodonosnik, dinamika podzemne vode, poplavljanje, modeliranje, Planinsko polje, Ljubljanica
Objavljeno: 16.01.2019; Ogledov: 2237; Prenosov: 148
.pdf Polno besedilo (21,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh