Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 15 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Analiza ostankov plastike v komercialnem kompostu
Tamara Gajšt, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli dobiti prvo oceno količine in vrste ostankov plastičnih delcev v industrijskem kompostu štirih slovenskih kompostarn ter glede na uporabo komposta oceniti verjetnost, da delci predstavljajo potencialni vir mikroplastike v vodnem okolju. Analiza je zajemala vizualni pregled dveh podvzorcev iz vsake kompostarne z uporabo stereomikroskopa. Osredotočili smo se na delce mikroplastike. Vsak plastični delec smo uvrstili v eno izmed treh podskupin (mehka in trda plastika, vlakna ter delci večji od petih milimetrov) in pridobili podatke o masi, velikosti, površini, barvi ter kemijski sestavi delcev. Ugotovili smo, da industrijski kompost v povprečju vsebuje 0.12 ut. % plastičnih delcev (1.2 mg delcev na gram komposta). V povprečju so vlakna predstavljala 76 % vseh delcev mikroplastike. Večina delcev trde in mehke plastike je bila iz polietilena, velik delež vlaken pa iz polipropilena. Delci trde in mehke plastike so bili v povprečju veliki dva milimetra in najpogosteje prozorne ali bele barve. Predvidevamo, da je večina delcev trde in mehke plastike v kompostu posledica nepravilnega odlaganja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov medtem ko vir vlaken lahko predstavlja blato iz komunalnih čistilnih naprav in usedanje vlaken iz onesnaženega zraka. Plastični delci se lahko z vnosom komposta na različne površine prenašajo z vodo in vetrom. Industrijski kompost predstavlja potencialni kopenski vir onesnaženja vodnega okolja s plastiko.
Ključne besede: kompost, kompostiranje, biološki odpadki, mikroplastika, onesnaževanje
Objavljeno v RUNG: 20.01.2016; Ogledov: 6635; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)

13.
Oskrba s pitno vodo v Zgornji Bohinjski dolini in na planinskih postojankah, ki jih naselja obsegajo : diplomsko delo
Tamara Dobravec, 2015, diplomsko delo

Opis: Na obravnavanem območju Zgornje Bohinjske doline (Jereka, Bohinjska Češnjica, Srednja vas, Studor in Stara Fužina) in na planinskih postojankah, ki jih naselja katastrsko obsegajo, javne oskrbe s pitno vodo z izjemo naselja Stare Fužine ni. V Bohinjski Češnjici, Srednji vasi in Studoru so prebivalci priključeni na mreže lokalnih vodovodov, ki so v upravljanju vodovodnih zadrug, v Jereki pa so prebivalci odvisni od lastnih virov pitne vode. Dezinficiranje se redno uporablja le na dveh zajetjih in sicer na javnemu zajetju Voje, ki oskrbuje Staro Fužino in zajetju Ribnica, ki oskrbuje Srednjo vas. V nalogi sem s pomočjo obstoječih analiz, anketiranja in terenskega pregleda območij raziskala način oskrbe in mikrobiološko ter fizikalno-kemijsko kakovost pitne vode v naseljih in na planinskih postojankah. Določila sem rabo prostora na napajalnih območjih in sklepala na potencialne onesnaževalce. Raziskava je pokazala, da je kakovost vode v naseljih razmeroma dobra, občasno prihaja do mikrobiološkega onesnaženja, katerega vzrok je pašništvo v zaledju ali neurejenost odpadnih voda. Zaradi neprimerne lege, zgradbe in nezavarovanosti zajetja, voda ni pitna skoraj v polovici obravnavanih planinskih postojank. Ugotovila sem, da so vodovarstvena območja določena samo za zajetje Voje in bi bila nujna določitev še za ostala zajetja, saj so ključnega pomena za ohranjanje kakovosti pitne vode.
Ključne besede: pitna voda, javni vodovodi, planinske postojanke, oskrba s pitno vodo, zajetja, diplomske naloge
Objavljeno v RUNG: 27.03.2015; Ogledov: 5871; Prenosov: 462
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
15.
Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh