Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kolektivna kmečka posest na Goriškem s posebnim ozirom na Vrsno in Drežnico
Jure Gregorčič, 2013, diplomsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: diplomske naloge, kolektivne kmečke posesti, pašniki, travniki, Vrsno, Drežnica
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 3917; Prenosov: 347
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Kulturna podoba JV Prekmurja v 17. in 18. stoletju
Klaudija Sedar, 2013, doktorska disertacija

Najdeno v: osebi
Ključne besede: Prekmurje, 17. in 18. stoletje, župnije, zgodovinske prelomnice, kulturna podoba, spomeniki, cerkvena zgodovina, disertacije
Objavljeno: 25.04.2014; Ogledov: 4043; Prenosov: 431
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Podoba moje vasi - agrarne razmere na Črnovrškem v 19. stoletju
Katarina Rudolf, 2015, diplomsko delo

Opis: Predmet raziskave diplomskega dela je individualna kmečka posest na primeru Črnega Vrha nad Idrijo v 19. stoletju. V teoretičnem delu sem obravnavala individualno kmečko posest ter razložila posamezne pojme povezane z njo. Predstavila sem strukturo kmečke posesti in socialno podobo Črnega Vrha tistega časa. Temeljno gradivo, ki sem ga uporabila, je franciscejski kataster.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Individualna kmečka posest, Črni Vrh nad Idrijo, 19. stoletje, franciscejski kataster, pašnik, travnik, njiva.
Objavljeno: 17.09.2015; Ogledov: 3464; Prenosov: 234
.pdf Polno besedilo (2,40 MB)

4.
Poljedelsko društvo kolonov in malih posestnikov v Fojani
Matej Debenjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Kolonat se je v Goriških brdih ohranil do konca štiridesetih let 20. stoletja. Koloni so pripadali starim fevdalnim družinam, slovenskim in italijanskim veleposestnikom, župnijam, cerkvam, premožnim kmetom in drugim meščanom. Koloni so bili na gospodarje vezani s kolonskimi pogodbami; zemljo so imeli v zakupu. V začetku 20. stoletja je imela skoraj vsaka briška vas kolone. Poseben primer sta bili Fojana in Barbana. Tam je grof Silverio de Baguer imel v lasti skoraj celotni vasi. Njegovo zemljo je obdelovalo kar 38 kolonskih družin. Te so s pomočjo dr. Henrika Tume leta 1922 od grofa odkupili zemljo in ustanovili prvo zadrugo v Goriških brdih: Poljedelsko društvo kolonov in malih posestnikov v Fojani. Kljub začetnim težavam, morali so kupiti orodja in odplačevati posojila, so se novi zadružniki prebijali se skozi težke čase. Tudi nenaklonjena italijanska oblast in leta pod prisilno upravo jih niso prestrašila. Zadruga je delovala do leta 1949, ko so jo ukinili. Za naslednico prve zadruge lahko imenujemo Kmetijsko delavsko zadrugo, ki je v Fojani nastala leta 1948. Njeni prvi člani so postali takratni cerkveni koloni iz Fojane, kasneje pa so se ji pridružili tudi člani prve zadruge.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kolonat, zadružništvo, Fojana, de Baguer, Tuma
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 2749; Prenosov: 238
.pdf Polno besedilo (2,65 MB)

5.
ZGODOVINA GOZDARSTVA IN Z GOZDARSTVOM POVEZANIH PANOG V DEŽELI GORIŠKI OD 16. STOLETJA DALJE
Jani Rijavec, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno gozdarstvo v preteklosti s poudarkom na deželi Goriški. Predstavljeno je obdobje od 16. stoletja do začetka prve svetovne vojne. V uvodnem delu je predstavljena dežela Goriška v času in njene naravne značilnosti. Sledi predstavitev gozdarstva v preteklosti. To poglavje obsega nego gozdov, načine sečnje, predstavitev zakonodaj in služnostnih pravic, nastanek gozdarske službe in začetke načrtnega gospodarjenja. Naloga se posebej osredotoča na dva gozdova na Goriškem, to sta Panovec in Trnovski gozd. V poglavjih o omenjenih dveh gozdovih je predstavljena zgodovina gozdov, gospodarjenje v njih, gozdni sestav in druge značilnosti. V poglavju o Trnovskem gozdu pa so predstavljene tudi druge gospodarske dejavnosti povezane z gozdom. To so oglarstvo, steklarstvo, škafarstvo, izvoz leda iz jam ledenic in furmanstvo. Predzadnje poglavje se osredotoča na usodo gozda med vojno, zadnje pa predstavi današnje stanje v gozdu in skrbi za prihodnost.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Goriška, zgodovina gozdarstva, gozdno gospodarstvo, izkoriščanje gozda, Trnovski gozd, Panovec.
Objavljeno: 13.04.2017; Ogledov: 3809; Prenosov: 224
.pdf Polno besedilo (1,77 MB)

6.
Deagrarizacija Dolenje Trebuše v 19. in 20. stoletju
Tjaša Lipušček, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena deagrarizacija Dolenje Trebuše v 19. in 20. stoletju. V teoretičnem delu sem obravnavala terminologijo, povezano s tematiko, ter geografski opis območja. V zgodovinskem delu sem se posvetila tolminskemu urbarju in franciscejskemu katastru, ki sta bila moje temeljno gradivo. Za zaključek sem vzela primer naše kmetije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Dolenja Trebuša, deagrarizacija, depopulacija, agrarno gospodarstvo, občina Tolmin
Objavljeno: 04.10.2017; Ogledov: 2830; Prenosov: 155
.pdf Polno besedilo (2,59 MB)

7.
MED KVANTITETO IN KVALITETO
Kris Stergulc, 2019, diplomsko delo

Opis: Za razumevanje vzpona briškega vinarstva je potreben splošen vpogled nazaj v zgodovino tega specifičnega okolja. V kontekstu naloge je za razumevanje vinogradništva razložen geografski in zgodovinski pregled Goriških brd. V nadaljevanju je opisan in razložen kolonat in njegov razvoj. Pri omembi grofa Silveria de Baguerja pride prvič do poudarka modernizacija vinogradništva v Brdih. Grof de Baguer predstavlja za Brda prelomnico o kakovostnem pridelovanju vina. Dogodki v 20. stoletju na tleh Goriških brd zajemajo čas prve svetovne vojne, življenje ob meji, drugo svetovno vojno in čas po njej. S temi dogodki je povezano tudi vinogradništvo, zato je v nalogi opisana zgodovina vinogradništva, od prvih omemb do leta 1500, kasneje do propada Napoleona leta 1813, med prvo in drugo svetovno vojno in zadružni tip kmetovanja v Brdih v času Jugoslavije, kjer kakovost ni bila na prvem mestu. S prehodom iz zadružnega tipa pridelovanja vina v času Jugoslavije in sistema, ki ni spodbujal kakovosti in podjetništva, preidemo v osemdeseta leta, ki predstavljajo drugo prelomnico v nalogi. Sledi opis družin, ki se odločijo za kakovost in povzročijo spremembe na trgu vinarstva. V nalogi so predstavljeni začetki, problemi ob prehodu v samostojno podjetništvo, iskanju trgov, izobraževanja ter razlike prej in potem. Kot primer kakovostnega pridelovanja vina je opisana zgodovina družine Ščurek, ki zaradi kasnejših uspehov in zanimivega družinskega arhiva predstavlja prav ta prehod iz kvantitete v kvaliteto.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: vinogradništvo, Goriška brda, Dobrovo, Kolonat, Silverio de Baguer, 20. stoletje, meje, Jugoslavija, kvantiteta, Ščurek, kvaliteta.
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 1968; Prenosov: 94
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

8.
Zgodovina vinogradništva na Vipavskem
Marijana Živković, 2021, diplomsko delo

Opis: V pestri in bogati zgodovini slovenskega naroda se je težko opredeliti, kateri kraj najbolj izstopa po svoji avtentičnosti in zanimivosti. Pri vsaki tovrstni primerjavi je Vipavska dolina vedno v prvem planu predvsem zaradi svoje raznovrstnosti in hitre spremenljivosti, ki jo zaznamuje že od zgodnjega antičnega obdobja do sodobnih časov. V tem zanimivem potovanju skozi čas obstaja ena stalnica, nespremenjena, značilna za Vipavsko dolino in njene prebivalce – to je vinogradništvo, gojenje vinske trte, pridelava grozdja in vina. Vinska trta je na Vipavskem prisotna skozi vso zgodovino, ne glede na prebivalstvo, ki je tam ustvarjalo svoj lastni obstoj in prihodnost. Včasih so to bili Rimljani na svojem pohodu ustvarjanja mogočnega imperija, Kelti, Slovani, Habsburžani, Italijani. Dolina pa je že nekaj stoletij neločljiv del slovenskega nacionalnega ozemlja, ki soustvarja zgodovino in prihodnost slovenskega naroda. Vinogradništvo je pomemben segment ekonomskega področja Vipavske doline. Zasnovano je predvsem na izrednih naravnih pogojih, ki prebivalce Vipavske doline že od nekdaj usmerjajo h gojenju vinske trte. Vinska trta je zaradi tega vedno bila eden od pomembnih virov blaginje na Vipavskem. Vinogradništvo, kot vse druge ljudske dejavnosti, pa so pogosto spodbujali in omejevali različni politični in socialni dejavniki, kot so vojne, spremembe meja, spremembe družabne ureditve, preseljevanja ljudstev, bolezni in epidemije. Namen diplomskega dela je sistematičen prikaz zgodovinskega razvoja vinogradništva na Vipavskem od antičnih časov do sodobnih trendov. Predvsem pa je bilo pomembno vinogradništvo umestiti v širši kontekst družbenega in ekonomskega razvoja na slovenskem ozemlju ter v kontekst naravnih pogojev, ki usmerjajo prebivalce Vipavske doline k vinogradništvu in pridelavi vina.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Vipavska dolina, vinogradništvo, vinska trta, zgodovinski razvoj
Objavljeno: 06.08.2021; Ogledov: 304; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (647,64 KB)

9.
Vloga športa pri goriških Slovencih in sosednjih Furlanih v funkciji narodnega osveščanja na prehodu iz 19. v 20. stoletje
Kris Jogan, 2021, diplomsko delo

Opis: Danes je telesna kultura in predvsem šport kot njen del velik del popularne kulture. Začetki športnih dejavnosti segajo v antiko, ko so stari Grki prirejali športne igre, ki so najprej bile namenjene čaščenju bogov in so bile verski obred. Sčasoma so te prireditve pridobivale vedno bolj tekmovalni značaj. Družba in miselnost sta se čez čas spremenili in v tu ni bilo prostora za šport. Ponovni razcvet se je zgodil v srednjem veku. Višji sloji (plemstvo) so začeli izkoriščati prosti čas in zaradi njega razvili številne dejavnosti, ki jih prejšnji čas ni poznal. Te so izhajale iz vojaške sfere, kot so jahanje, streljanje, lov in mečevanje. Novo nastajajoče meščanstvo je vse to prevzelo od plemstva. Prav nastop meščanstva je ustvaril pogoje, da se je športna dejavnost (telesna kultura) pojavila v javnem življenju. Razvedrilo v prostem času so Angleži poimenovali »Šport« in kot tak se je začel širiti po vsem svetu (Mikša, 2010). Ustanovitev prvega športnega društva na Slovenskem sovpada z ustanovitvijo telovadnega društva Sokol v Ljubljani in Sokola na Češkem. Tako kot češki je bil tudi slovenski narod izpostavljen pritisku Nemcev in njihovi težnji po germanizaciji. Slovenci so si prizadevali uresničiti željo po Zedinjeni Sloveniji. Na eni strani je bil upor Nemcev, na drugi strani, na Tržaškem in Goriškem, negodovanje ljudi italijanske narodnosti. Po ustanovitvi Tržaškega Sokola leta 1882 in Goriškega Sokola leta 1887 se je začel razcvet društvenih dejavnosti v mestu in na podeželju. V sokolskih društvih niso vzgajali svojih članov samo v duhu telovadbe, temveč tudi v raznih bralnih, dramskih in pevskih krožkih. Skrbeli so za žensko enakopravnost z vidika narodno-obrambnega boja. Kot v drugih deželah je sokolsko gibanje tudi na Goriškem nastalo in se utrdilo kot narodnobuditeljsko gibanje, s poudarkom na obrambi slovenskih nacionalnih interesov pred nemškim in italijanskim meščanstvom, ki sta z utrjevanjem svojega položaja na tem ozemlju ovirala javno nastopanje Slovencev. Društvena dejavnost je oživela, nastajala so nova kulturna in politična društva. Večnarodne in večjezikovne razmere v Avstrijskem primorju so ne le količinsko, temveč tudi kakovostno krepile društveno delovanje, zlasti zaradi tekmovalnosti in prestiža. Tu velja omeniti na z romanskim (Italijani, Furlani) prebivalstvom naseljene predele dežele Goriško-Gradiščanska in Istra (Marušič, 1999).
Najdeno v: osebi
Ključne besede: diplomske naloge, telesnokulturna društva, športna društva, telovadba, kolesarstvo, planinstvo, nogomet, letalstvo
Objavljeno: 02.09.2021; Ogledov: 333; Prenosov: 26
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh