Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Poslovni načrt za spletno tržnico z rabljenimi oblačili in modnimi dodatki
Tjaša Živec, 2023, magistrsko delo

Opis: Investiranje v trajnostno ali rabljeno modo ter izkoriščanje potenciala digitalnega sveta ni več samo odgovorno, temveč predstavlja tudi donosno poslovno priložnost. Kupci se vedno bolj zavedajo svojega vpliva na okolje in iščejo trajnostne rešitve, zato se v prihodnje pričakuje rast povpraševanja po trajnostnih in rabljenih oblačilih. S sledenjem tem trendom si podjetniki omogočijo vstop na to rastoče tržišče in prispevajo k ustvarjanju bolj trajnostne prihodnosti. Prepleteno z rdečo nitjo trajnosti, čarom, ki ga imajo rabljena oblačila s svojimi edinstvenimi zgodbami in idejnim projektom za razvoj spletne tržnice, to delo predstavlja temelj za izvedbo zastavljenega poslovnega načrta.
Ključne besede: poslovni načrt, spletna tržnica z rabljenimi oblačili, spletna tržnica, trajnostna moda, rabljena oblačila in modni dodatki
Objavljeno v RUNG: 22.09.2023; Ogledov: 591; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Energetski, ekonomski in okoljski učinki toplotne črpalke s poudarkom na hrupu
Tjaša Kreft, 2022, magistrsko delo

Opis: Toplotne črpalke se vse pogosteje pojavljajo ob domovih, saj so zaradi uporabe obnovljivih virov varčnejše in oddajajo tudi manj emisij CO2. Poleg tega Eko sklad letno razpiše več subvencij, ki financirajo vse od 25 % do 100 % stroškov postavitve toplotne črpalke, kar je za končnega uporabnika zelo privlačno. Toplotne črpalke na slovenskem trgu morajo biti narejene v skladu s slovenskimi zakoni. Naredili smo pregled slovenske zakonodaje ter evropskih direktiv. Za primerjavo smo preučili še, kako hrup toplotnih črpalk urejata Avstrija in Švica. Po naboru toplotnih črpalk vseh treh tipov smo naredili ekonomsko, energetsko in okoljsko analizo za vsako toplotno črpalko. V ospredje smo postavili toplotne črpalke tipa zrak / voda, ker oddajajo hrup v okolje. Naredili smo tudi pregled možnih rešitev, ki se ponujajo na slovenskem trgu. Za ocenitev najprimernejše in pregled zavedanja smo naredili anketo med splošno populacijo, intervjuje s ponudniki, Inšpektoratom za okolje za okolje in prostor RS in Eko skladom, saj nas je zanimala obravnava hrupa. Na podlagi rezultatov smo s pomočjo programa DEXi ugotavljali primernost vseh toplotnih črpalk, ki smo jih obravnavali v delu.
Ključne besede: Toplotna črpalka, zakonodaja, hrup, subvencija, mejne vrednosti hrupa, učinki naložbe, analiza tveganja, DEXi
Objavljeno v RUNG: 23.12.2022; Ogledov: 1598; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
"Ko slišim slovenščino, zapustim dvorano."
Ivana Zajc, Tjaša Škamperle, 2019, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Opis: Slovenščina je za nekatere italijanske svetnike v Gorici izredno moteča in je ne želijo slišati.
Ključne besede: slovenščina, občinski svet, Gorica, svetniki
Objavljeno v RUNG: 03.01.2022; Ogledov: 1351; Prenosov: 7
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Pripovedovalne strategije med inovacijo in pedagoško prakso : PRINO
Barbara Pregelj, Barbara Baloh, Eda Birsa, Anika Velišček, Barbara Masten, Lucija Selan, Tjaša Doliak, Mija Umer, Sara Spruk, 2020, strokovna monografija

Opis: Priročnik prinaša didaktizacije, ki so nastala v okviru projekta PRINO, v katerem so sodelovali pedagoški in delovni mentorji ter študentke Univerze na Primorskem Pedagoške fakultete in Univerze v Novi Gorici. Projekt je potekal v okviru programa Po kreativni poti do znanja.
Ključne besede: pouk, didaktika
Objavljeno v RUNG: 12.05.2021; Ogledov: 2213; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Facilitating green care improvements in viticulture
Melita Sternad Lemut, Lorena Butinar, Adesida Rowland, Urban Česnik, Tjaša Jug, Paolo Sivilotti, Urška Vrhovšek, 2019, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: The growing demand of consumers for environment-friendly and safe food products already forced many winemakers to restrict the application of synthetic fungicides to earlier season, trying to reduce the risk of residues being detected in wines. Main risk for infection by B. cinerea, however, occurs later in the season. To support an improvement in whole-season B. cinerea green care, the potential of yeasts as biocontrol agent (PBA) was studied. Selected yeasts were tested for their antifungal activities. Furthermore, a field experiment in Pinot noir and Pinot gris vineyards was designed to study different combinations of optimized canopy microclimate manipulation (CMM) techniques and PBA application. In experimental conditions, PBA's ability to maintain appropriate population density for disease prevention was observed. Grape and wine quality parameters were evaluated. Analytical approach of metabolomics was applied to upgrade the understanding of potentially induced changes in plant metabolism. Based on yeasts testing results, biocontrol yeast P. guilliermondii ZIM 624 was selected and after its field application, we were able to detect its suitable density on grapes until harvest. In case of early defoliation for both varieties smaller grape compactness was confirmed together with lower yield. Among grape basic quality parameters, optimized techniques showed positive effect on sugar content, but unexpectedly, in the treatments with biocontrol yeasts the trends toward higher acidity were noticed in Pinot gris. CMM and PBA introduction indicated some effects on grapevine biosynthetic behaviour but the differences in content of these metabolites compared to control were poorly detected in final wines with exception of mainly some flavonols, stilbenes and flavan-3-ols (and consequently total phenolic content).
Ključne besede: sustainable viticulture, Botrytis cinerea, yeasts, biocontrol, canopy microclimate manipulation, metabolomics, grapevine metabolites
Objavljeno v RUNG: 28.02.2020; Ogledov: 3677; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Determination of total ChE and AChE activity in human serum by FIA-TLS
Andrej Jerkič, Tjaša Birsa, Dorota Korte, Martina Bergant Marušič, Mladen Franko, 2019, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: acetylcholinesterase, FIA-TLS, butyrilcholinesterase
Objavljeno v RUNG: 19.12.2019; Ogledov: 3243; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Osebni glas v literarnih besedilih in pismih Zofke Kveder
Tjaša Bajc, 2019, magistrsko delo

Opis: V svoji magistrski nalogi kronološko obravnavam zasebna, javna in odprta pisma ter prvoosebna literarna besedila prve slovenske poklicne pisateljice Zofke Kveder. V pismih in literarnih delih se osredinjam predvsem na prisotnost kategorije osebnega glasu. Z raziskavo, ki temelji na analizi tradicionalnih in modernih pripovednih postopkov, želim ugotoviti, v kolikšni meri je pripovedujoči jaz prisoten v besedilu in na kakšen način se skozi prvoosebno pripovedovalko razkriva tudi pisateljica sama. Hkrati posegam tudi na področje feministične literarne vede, saj izpostavljam upodabljanje ženskih likov in reprezentacije ženskosti, ki se razkrivajo kot psihogram nove ženske.
Ključne besede: osebni glas, pisma, prvoosebna pripovedovalka, naratologija, pripovedni postopki, Zofka Kveder
Objavljeno v RUNG: 20.02.2019; Ogledov: 4536; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (738,04 KB)

8.
Kaj nam usvajanje nejezikovnih prvin pove o ustroju jezika
Petra Mišmaš, Tjaša Popović, Rok Žaucer, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V članku predstavljamo pilotno študijo, s katero smo preverjali ustreznost metodologije za testiranje hipoteze, da lahko univerzalno skladenjsko hierarhijo funkcijskih projekcij pojasnimo s splošno kognicijo. Konkretno se osredotočamo na samostalniško zvezo, v kateri najdemo pridevnike za velikost, obliko in barvo, ki jih lahko povezujemo s koncepti, ki jih taki pridevniki poimenujejo (npr. slovenski pridevnik rdeč poimenuje koncept rdeče barve). Pridevniki omenjenih kategorij se v (slovenski) samostalniški zvezi tipično pojavijo v zaporedju 'velikost > oblika > barva'. Če skladenjska hierarhija odseva splošno kognicijo, potem lahko ob predpostavki, da se skladenjska zgradba usvaja od spodaj navzgor, pričakujemo, da bodo otroci najprej usvojili koncept barve, nato oblike in nazadnje velikosti. V prispevku se osredotočamo na zasnovo, ustreznost in izboljšave naloge 'poišči par', ki je bila rabljena v pilotni študiji.
Ključne besede: koncepti, pridevniki, usvajanje, kartografija
Objavljeno v RUNG: 04.12.2018; Ogledov: 3514; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
DOLOČANJE ACETILHOLINESTERAZE V HUMANIH KRVNIH VZORCIH
Tjaša Birsa, 2018, magistrsko delo

Opis: V strokovni literaturi zasledimo encim acetilholinesterazo (AChE) v različnih raziskavah s področja okoljevarstva, medicine in veterine. Zmanjšana encimska aktivnost je lahko indikator onesnaženosti okolja z organofosfatnimi in karbamatnimi pesticidi, policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki ter težkimi kovinami. Spremembe v encimski aktivnosti AChE pa so tudi biološki označevalec nekaterih nevrodegenerativnih bolezni pri človeku. V človeškem telesu se encim AChE primarno nahaja v živčnem sistemu, najdemo pa ga tudi v krvi, zlasti v membranah eritrocitov. V krvi je v večji meri prisoten tudi encim butirilholinesteraza (BChE), ki ravno tako spada v družino holinesteraz. Naš cilj je bil razviti metodo, ki bi omogočala specifično merjenje encimske aktivnosti AChE v okviru celotnih holinesteraz v krvnem serumu. Za merjenje encimske aktivnosti smo uporabili Ellmanovo metodo. Količino obarvanih produktov reakcije smo določali s spektroskopijo s toplotnimi lečami TLS in z UV-VIS spektrofotometrijo. Z različnimi koncentracijami čistega encima AChE smo najprej določili mejo zaznavnosti obeh metod (LOD). Detekcija s TLS je bila bolj občutljiva, saj je bil LOD 3,13-krat manjši kot pri detekciji z UV-VIS. Potem smo izmerili encimsko aktivnost celotnih holinesteraz AChE in BChE v serumskih vzorcih zdravih ljudi. Izračunana encimska aktivnost holinesteraz se je v analiziranih vzorcih gibala med 3004 mU mL-1 in 5698 mU mL-1. Po dodatku specifičnega inhibitorja BChE se je celotna encimska aktivnost znižala za najmanj 60 %, kar kaže, da večina holinesteraz v krvnem serumu pripada BChE. Preizkusili smo tudi metodo enojne imunske precipitacije, vendar se je le-ta izkazala za neuspešno pri ločevanju posameznih holinesteraz iz serumskih vzorcev. Na podlagi naših rezultatov smo prišli do zaključka, da je za merjenje encimske aktivnosti posameznih holinesteraz AChE in BChE v krvnem serumu najprimernejša uporaba specifičnih inhibitorjev, vendar bi bilo to metodo potrebno še dodatno optimizirati.
Ključne besede: acetilholinesteraza, krvni serum, nevrodegenerativne bolezni, spektroskopija s toplotnimi lečami, UV-VIS spektrofotometrija, imunska precipitacija.
Objavljeno v RUNG: 07.11.2018; Ogledov: 5922; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

10.
Vpliv proteinov APOBEC na infekcijo z virusi HPV
Tjaša Lojpur, 2018, magistrsko delo

Opis: Humani virusi papiloma (HPV) so povzročitelji najpogostejše spolno prenosljive okužbe, povezani pa so tudi z razvojem raka materničnega vratu. Proteini APOBEC so DNA/RNA editirajoči encimi, ki igrajo ključno vlogo pri prirojenih protivirusnih imunskih odzivih in so vpleteni tako v infekcijo s HPV kot tudi v razvoj rakavih obolenj pri dolgotrajni okužbi s HPV. Glavni cilj magistrskega dela je bil proučiti protivirusno delovanje proteinov APOBEC in določiti tudi ožji nabor proteinov APOBEC, vključenih v protivirusni odziv pri infekciji s HPV. Vpliv proteinov APOBEC na primarno infekcijo smo ugotavljali z uporabo psevdovirusnih delcev (PsV) HPV, v plašču katerih je bil vgrajen reporterski gen za luciferazo. Stopnjo infekcije virusov HPV v gostiteljskih celičnih linijah, transficiranih s proteini hAPOBEC, smo določali posredno preko encimske aktivnosti luciferaze. Ugotovili smo, da izražanje večine proteinov hAPOBEC zniža infektivnost PsV HPV. Izmed proučevanih proteinov hAPOBEC so imeli najmočnejši protivirusni odziv hAID, hA1, hA2, hA3A, hA3B, hA3C in hA3DE, saj so zmanjšali infektivnost PsV HPV-16 za več kot 50 %. Čeprav smo protivirusni učinek proteinov hAPOBEC ugotovili tudi pri dveh kožnih tipih, HPV-2 in HPV-5, je bil le ta značilno višji pri visokorizičnem sluzničnem tipu HPV-16. Mehanizme delovanja proteinov hAPOBEC smo ugotavljali s katalitskimi in nekatalitskimi mutantami proteinov hA3A (E72A) in hA3B (E255Q in E68Q), ki so za razliko od divjih tipov, infektivnost HPV-16 povečale. Mikroskopska analiza znotrajcelične lokalizacije izbranih proteinov hAPOBEC med infekcijo s HPV-16 pa je pokazala, da se 24 ur po infekciji zgodi premik deleža proteina hA3A iz citoplazme v jedro, kar bi lahko vplivalo na potek infekcije. V magistrskem delu smo potrdili prvotno hipotezo, da proteini APOBEC sodelujejo pri protivirusnem odzivu virusov HPV, njihov protivirusni učinek pa je odvisen tako od vrste proteina APOBEC kot tudi od tipa virusa HPV.
Ključne besede: HPV, proteini APOBEC, protivirusni odziv, infektivnost, znotrajcelična lokalizacija
Objavljeno v RUNG: 05.11.2018; Ogledov: 5348; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh