Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
OSNUTEK STRATEGIJE ZA PREHOD MESTNE OBČINE NOVA GORICA DO OBČINE BREZ ODPADKOV
Mateja Pečnik, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so opisane različne poti, po katerih občine pri ravnanju z odpadki poskušajo doseči stanje brez odpadkov – BO (angl. Zero Waste). Prikazano je, s kakšnimi pristopi, ukrepi in vlaganji so nekatere občine uvajale strategijo brez odpadkov ter kakšne učinke so pri tem dosegale. Nadalje so predstavljene skladnosti zakonske ureditve s sistemom brez odpadkov oziroma kje in kakšna so neskladja. V nadaljevanju se naloga nanaša na stanje sistema ravnanja z odpadki v Mestni občini Nova Gorica (MONG) in drugih goriških občinah. Primerjani so podatki o zbranih količinah odpadkov in njihovi končni uporabi, kar je kasneje uporabljeno v primerjavi z nekaterimi občinami, ki uvajajo sistem BO. Upoštevani so podatki o učinkovitosti ločenega zbiranja odpadkov na območju delovanja Komunale Nova Gorica, d. d. Izpostavljeni so obstoječi ukrepi in primeri dobrih praks ponovne uporabe. Na osnovi intervjujev in analize izpolnjenih anket je ocenjena pripravljenost skupnosti za aktivno vključitev, ki je potrebna za prehod občine na strategijo BO pri ravnanju z odpadki. Končni korak zajema uporabo zbranih podatkov za pripravo predloga strategije, po kateri bi MONG lahko dosegla stanje brez odpadkov. Predlog obsega ukrepe, njihovo časovno razporeditev, zahteve ukrepov in njihov učinek pri doseganju ciljev. Ocenjene so možnosti za razvoj »zelenih« delovnih mest ter drugi posredni učinki.
Keywords: Komunala Nova Gorica d. d., brez odpadkov, MONG, zakonodaja.
Published in RUNG: 04.03.2020; Views: 3923; Downloads: 129
.pdf Full text (3,71 MB)

2.
Factors influencing collected quantities of municipal solid waste
Slavica Schuster, 2019, doctoral dissertation

Abstract: The first part of the survey, using the survey (enclosed with the annexes), tried in various ways to identify samples and facts by which we could predict the amount of waste collected according to some social and economic indicators of all municipalities of the Republic of Slovenia. Data were collected through surveys to determine the way we work and think about the collection of waste and landfills. For my research I have selected the Republic of Slovenia and its 212 municipalities. It is precisely Slovenia that in many respects represents a bright spot in waste management and management. In the second part of the research we used statistical methods to find the factors that influence the increase of waste. From the results we have proved our hypotheses and one of the most important is how the average age of people influences the increase of waste. We did the research over a period of 6 years (2012-2017). Where, by comparison, we find that they do not change significantly in structure by age, but of course socio-economic indicators such as average age change. In the last section, we compared the growth of waste collected with GDP growth. We show that with the growth of GDP, the amount of waste collected also increases. The research is also based on the Republic of Slovenia and beyond. In the second part of the last survey we also included data for EU Member States (28 of them).
Keywords: waste, waste management, amount of waste, socio-economic impacts, Slovenia, wild-landfills, GDP
Published in RUNG: 02.10.2019; Views: 4007; Downloads: 227
.pdf Full text (3,88 MB)

3.
Optimiranje zbiranja komunalnih odpadkov
Tjaša Steinman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V razvitem svetu ima zbiranje odpadkov dolgo tradicijo in danes zajema veliko večino odpadkov. Po povečevanju deleža zajema, ki je potekalo v preteklosti je sedaj pozornost namenjena izboljšavam zbiranja v smislu večje učinkovitosti, podpori novim zahtevam za ponovno uporabo odpadkov ter udobni in dobri storitvi za uporabnike. Zbiranje odpadkov je v sistemu ravnanja z odpadki še posebej pomembno, ker predstavlja neposredni stik z uporabniki ter je izvedbeno in poslovno pomemben. Najbolj razširjen je t.im. prinašalni sistem, kjer uporabniki prinašajo ločene frakcije na najbližje zbirno mesto, vse bolj pa se uveljavlja sistem »od vrat do vrat« po katerem zbiralec odpadkov le-te pobira neposredno pri uporabniku. Slednji pristop zahteva prilagoditve a prinaša tudi nove možnosti za izboljšanje sistema zato je zanimiva primerjava obeh pristopov. Oba pristopa sem v moji diplomi tudi bolj podrobno opisala. V literaturi sem poiskala primerjave oz. poročila za delovanje obeh sistemov z vidika izvedbe, učinkovitosti in stroškov. V sklopu naloge sem opravila pogovore s predstavniki komunalnih podjetij, kjer sistem od vrat do vrat vsaj delno uporabljajo, da sem dobila podatke o izkušnjah z uvedbo. Navedena je tudi analiza uvedbe novega sistema v naselju Grčna ter nekaj alternativnih pristopov k zbiranju odpadkov. Na osnovi raziskave zaključujem, da je postopna uvedba sistema od vrat do vrat smiselna saj predstavlja nadgradnjo sistema predvsem v smislu izboljšanja upravljanja z viri in uvaja večjo sledljivost. Prehod je predvsem organizacijski izziv, medtem ko se stroški izvajanja dolgoročno ne dvignejo.
Keywords: Sistem od vrat do vrat, prinašalni sistem, komunalni odpadki, ločene frakcije
Published in RUNG: 30.09.2016; Views: 5722; Downloads: 275
.pdf Full text (1,37 MB)

4.
Ovrednotenje vpliva eksperimentalnih dejavnikov na izmerjene vrednosti respiracijske aktivnosti AT4
Breda Poglajen, 2016, master's thesis

Abstract: Pri ravnanju z odpadki se v zadnjem času povečuje delež ločeno zbranih odpadkov in mehansko-biološko obdelanih odpadkov s snovno izrabo, ločenih na posamezne frakcije. Preostanek odpadkov po obdelavi odlagamo še vedno pretežno na odlagalno polje. Merilo za odlaganje je stopnja stabilizacije odpadka. Stopnja stabilizacije odpadkov, ki jih odlagamo na odlagalno polje, in stopnja stabilizacije obdelanih biološko razgradljivih odpadkov v kompostu je opredeljena z zakonodajo. Eden od najpogosteje uporabljenih parametrov, ki opredeljujejo stopnjo stabilizacije je respiracijska aktivnost AT4. V teoretičnem delu sem predstavila kompostiranje: klasifikacijo presnove, način kompostiranja in dejavnike kompostiranja. Predstavila sem respiracijsko aktivnost, napravo za določanje respiracijske aktivnosti in pripravo vzorca. V raziskavi sem kot osrednjo eksperimentalno metodo uporabila določanje respiracijske aktivnosti AT4 po standardnem postopku z uporabo Sapromat respirometra, ki deluje z neskončno preseženo količino kisika. V skladu s standardno metodo za določanje respiracijske aktivnosti AT4 so predvidena različna ravnanja z vzorci. V sklopu magistrske naloge sem preverila vpliv različnih dejavnikov na rezultate standardne AT4 opredelitve. Proučila sem vpliv velikosti delcev, vlage, naravnega staranja in različnega hranjenja vzorca na rezultat. Uporabila sem vzorce realnih frakcij komunalnih odpadkov (težka frakcija), digestata, komposta in sintetičnega komposta kot referenčnega materiala. Prikazala sem rezultate meritev AT4 sintetičnega komposta, izdelanega po standardni recepturi, enakih pogojev zorenja in enake strukture kompostne mase. Ponovitve izdelave sintetičnega komposta se razlikujejo po času zorenja, vlažnosti, načinu hranjenja in vrsti komposta kot inokuluma. Prikazala sem vpliv temperature, pH, zračnosti, vlažnosti in načina hranjenja na rezultat respiracijske aktivnosti AT4; prav tako tudi poskus stabilizacije, laboratorijskega vzorca težke frakcije mešanih komunalnih odpadkov z dodatkom inertnega materiala in zvišanjem pH vrednosti.
Keywords: Respiracijska aktivnost (AT4), sintetični kompost, težka frakcija MKO, digestat, mikroorganizmi
Published in RUNG: 24.06.2016; Views: 6017; Downloads: 319
.pdf Full text (2,36 MB)
This document has many files! More...

5.
Pregled stanja in predlog sprememb ravnanja z odpadno embalažo v RS
Polona Peternelj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Področje embalaže predstavlja zelo pomembno gospodarsko panogo z dolgo tradicijo. Pojavila se je z razmahom blagovne menjave, danes pa si življenje brez embalaže težko predstavljamo, saj nam omogoča zaščito, varnost, informiranost o izdelkih in lažjo dostopnost do življenjskih dobrin. Močno zmanjšuje poškodbe in posledično izgube izdelkov ter tako prispeva k učinkovitosti izrabe virov. Zelo pomemben vidik embalaže pa je vprašanje odpadne embalaže oz. varstva okolja. Evropska in slovenska zakonodaja sta intenzivno posegli na to področje in se ves čas dopolnjujeta, da bi čim bolj zmanjšali vpliv embalaže na okolje. Osnovno načelo je, da morajo podjetja, ki embalažo dajejo na trg, poskrbeti zanjo tudi, ko postane odpadek. Ta pristop imenujemo podaljšana odgovornost proizvajalca. V Sloveniji zakon vsem zavezancem, ki dajejo na trg več kot 15 ton embalaže na leto, predpisuje, da samostojno poskrbijo za odpadno embalažo ali se vključijo v eno od družb za ravnanje z odpadno embalažo. Zavezanci družbi plačujejo embalažnino, družba pa poskrbi za odpadno embalažo, ko ta postane odpadek. V diplomski nalogi sem s pomočjo poročil družb za ravnanje z odpadno embalažo, neposredno pridobljenih informacij ter objav v medijih pripravila pregled stanja na področju ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji ter poskušala ugotoviti, zakaj sistem ne deluje učinkovito. Na osnovi opravljenega pregleda sem predlagala spremembe, s katerimi bi sistem postal bolj učinkovit ter okoljsko in finančno vzdržen.
Keywords: embalaža, odpadna embalaža, podaljšana odgovornost proizvajalca
Published in RUNG: 19.05.2016; Views: 6088; Downloads: 305
.pdf Full text (1,38 MB)

6.
Analiza ostankov plastike v komercialnem kompostu
Tamara Gajšt, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo želeli dobiti prvo oceno količine in vrste ostankov plastičnih delcev v industrijskem kompostu štirih slovenskih kompostarn ter glede na uporabo komposta oceniti verjetnost, da delci predstavljajo potencialni vir mikroplastike v vodnem okolju. Analiza je zajemala vizualni pregled dveh podvzorcev iz vsake kompostarne z uporabo stereomikroskopa. Osredotočili smo se na delce mikroplastike. Vsak plastični delec smo uvrstili v eno izmed treh podskupin (mehka in trda plastika, vlakna ter delci večji od petih milimetrov) in pridobili podatke o masi, velikosti, površini, barvi ter kemijski sestavi delcev. Ugotovili smo, da industrijski kompost v povprečju vsebuje 0.12 ut. % plastičnih delcev (1.2 mg delcev na gram komposta). V povprečju so vlakna predstavljala 76 % vseh delcev mikroplastike. Večina delcev trde in mehke plastike je bila iz polietilena, velik delež vlaken pa iz polipropilena. Delci trde in mehke plastike so bili v povprečju veliki dva milimetra in najpogosteje prozorne ali bele barve. Predvidevamo, da je večina delcev trde in mehke plastike v kompostu posledica nepravilnega odlaganja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov medtem ko vir vlaken lahko predstavlja blato iz komunalnih čistilnih naprav in usedanje vlaken iz onesnaženega zraka. Plastični delci se lahko z vnosom komposta na različne površine prenašajo z vodo in vetrom. Industrijski kompost predstavlja potencialni kopenski vir onesnaženja vodnega okolja s plastiko.
Keywords: kompost, kompostiranje, biološki odpadki, mikroplastika, onesnaževanje
Published in RUNG: 20.01.2016; Views: 6552; Downloads: 346
.pdf Full text (4,39 MB)

7.
Vezava triklosana na vlakna iz polietilen tereftalata : diplomsko delo
Nina Nemec, 2013, undergraduate thesis

Keywords: triklosan, PET, adsorpcija, desorpcija, diplomske naloge
Published in RUNG: 19.02.2015; Views: 5898; Downloads: 473
.pdf Full text (1,30 MB)
This document has many files! More...

8.
9.
10.
Izraba mineralnih gradbenih odpadkov v Sloveniji : diplomsko delo
Lucija Seljak, 2013, undergraduate thesis

Keywords: mineralni gradbeni odpadki, rušenje, zakonodaja, predelava, recikliranje, diplomske naloge
Published in RUNG: 25.04.2014; Views: 6319; Downloads: 337
URL Link to full text
This document has many files! More...

Search done in 0.06 sec.
Back to top