Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Emergy analysis of black alder (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.) floodplain forest growth
Jana Laganis, 2007, doktorska disertacija

Najdeno v: osebi
Ključne besede: poplavni gozdovi, črna jelša, prirastek dreves, ekološko modeliranje, emergijska sinteza, disertacije
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2576; Prenosov: 181
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Določanje vplivov okoljskih dejavnikov in človeka na priraščanje črne jelše v Prekmurju
Andreja Malus, 2012, diplomsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: črna jelša, poplavni gozdovi, okoljski vplivi, dendrokronologija, diplomske naloge
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2400; Prenosov: 226
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Spremembe v lišajski flori na Goriškem in preizkušanje interaktivnega določevalnega ključa
Barbara Rudolf, 2014, diplomsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: epifitski lišaji, monitoring lišajev, SI metoda, določevalni ključ, diplomske naloge
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 1833; Prenosov: 182
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
RAZMNOŽEVANJE TIGRASTEGA KOMARJA (Aedes albopictus) V NOVI GORICI
Urban Česnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Goriška regija z Novo Gorico je zaradi milega podnebja in prehodne lege ugodno okolje za tujerodne vrste, tako rastlinske kot živalske. V zadnjih letih je invazivna vrsta tigrastega komarja (Aedes albopictus Skuse, 1894) na tem območju naselila areal, v katerem se nemoteno razmnožuje in vzdržuje stalno populacijo. V diplomskem delu smo se odločili spremljati letno dinamiko pojavljanja jajčec in ličink komarjev na različnih lokacijah mestnega, primestnega in gozdnega okolja. S preverjanjem prisotnosti ličink tigrastega komarja na različnih lokacijah smo poskušali dobiti odgovor na to, kje se nahajajo za to vrsto ugodni mikrohabitati. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo pasti, s katerimi smo spremljali številčnost ličink v okolju. Ob zaključku smo preverili še razmerje med številom ličink avtohtonih vrst komarjev in ličink tigrastega komarja. Dobljene vrednosti smo primerjali med seboj, ugotavljali dinamiko razmnoževanja in določali območja, ki jih ta vrsta v večjem številu naseljuje. Iz raziskave smo ugotovili, da tigrasti komar na tem območju naseljuje predvsem urbane habitate, manj pa je zastopan v gozdovih. Začetek pojavljanja prvih ličink smo zabeležili v drugi polovici maja, njihovo število je strmo naraščalo do julija, ko smo raziskavo tudi zaključili. Največje število ličink na vseh vzorčnih mestih je pripadalo tigrastemu komarju, manj pa je bilo avtohtonih vrst komarjev. Med preučevanimi potencialnimi razmnoževalnimi habitati smo daleč največjo številčnost ličink tigrastega komarja zaznali v peskolovih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Nova Gorica, invazivne vrste, Aedes albopictus, ličinke tigrastega komarja, razmnoževanje, reprodukcijska dinamika
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 3063; Prenosov: 161
.pdf Polno besedilo (3,62 MB)

6.
7.
THE INCIDENCE OF NEW ECOSYSTEMS (EE – EMERGING ECOSYSTEMS) IN THE KARST BIOSPHERE RESERVE
Mariya Perepelytsya, Ӧzkan Karaçam, Merisa Kapić, Nika Feigina, Barbara Šavli, Matjaž Reya, Matej Pogorelc, Klemen Cotič, 2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: The need of wood for building and heating, the extensive grazing and population growth in the 18th and 19th centuries led to turning the Karst area in Slovenia into a bare land. In the 19th century organised reforestation started which was successfully performed with Black pine (Pinus nigra J. F. Arnold). Later on, the reforestation was replaced by the process of spontaneous afforestation. The successfulness of reforestation with Black pine also made it possible for the native tree species to grow. The abandoning of the use of agricultural land also contributes to the spontaneous afforestation. In this project we determined the changes in forest cover through time. We used aerial photographs from the years 1957, 1975, 1985 and 2015. By drawing polygons on the maps in the QGIS programme on the areas that are covered with forests, are overgrown or are used for agricultural purpose we compared the areas from the maps of different years. We found out that the area covered with forest had increased by more than 50 % from the year 1957 to 2015. The increase in the area of forest cover due to afforestation provides new habitats for fauna and flora to live in.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Karst, afforestation, new habitat, Black pine, human impact
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 1035; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,80 MB)

8.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh