1. Kaj hoče ženska?2024, radio or television broadcast, podcast, interview, press conference Abstract: Kako razumeti freudovsko vprašanje Kaj hoče ženska? Zakaj ženske pravice niso pridobljene za vselej? Kakšna je bila pot pravne regulacije abortusa pri nas? Prva in druga generacija feministk sta bili zaslužni za pridobitev ženskih političnih pravic in odpravo diskriminacije na delovnem področju, v Evropi in ZDA. Kakšna je podoba feminizma danes? V oddajo bosta vključeni zgodovinarki dr. Marta Verginella in dr. Ana Cergol Paradiž, predstavili bomo tudi knjigo Naše znanstvenice: Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji?.
Keywords: intimnost, spolna želja, reproduktivne pravice
Published in RUNG: 11.03.2024; Views: 289; Downloads: 5
 Link to file
This document has many files! More... |
2. Evine hčere : konstruiranje ženskosti v slovenskem javnem diskurzu 1848-1902Katja Mihurko, 2009, scientific monograph Keywords: Slovenci, družba in spol, ženske, narodni preporod, materinstvo, zakon, vzgoja, izobraževanje, spolnost
Published in RUNG: 22.04.2022; Views: 1495; Downloads: 0 |
3. |
4. Kontrabantka. Njene poti s koščkom svobode. Življenje in vloga žensk v Vipavskih brdih prve polovice 20. stoletja.Darja Gorup, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi so predstavljene trgovske poti Gaberk iz Vipavskih brd ter vpliv le-teh na spreminjajočo se družbeno vlogo ženske v družini in vasi. Zaradi specifičnih družbeno-gospodarskih razmer, v katerih so živele, je bilo njihovo življenje kmečke gospodinje vse prej kot vpeto med štiri stene. Igrale so več vlog: bile so matere, žene, vaščanke, trgovke oziroma brangerce, kontrabantke in migrantke. Brangerca je ženska, ki je na razne nelegalne ali pollegalne načine nosila jajca, maslo, sezonsko zelenjavo, maline, meso, žganje in druge pridelke v italijanska mesta, jih tam prodala ali menjala in prinesla domov nekaj denarja ali živil in gospodinjskih potrebščin. Ker je državna oblast brangerski način trgovanja omejevala s plačilom taks in dajatev, predvsem pa je bila obdavčena dobičkonosna trgovina z žganjem in tobakom, so ženske pričele s tihotapljenjem. Tako so iz legalnih brangerc postale kontrabantke oziroma tihotapke, trgovke, ki so skušale priti do svojih strank po skrivnih poteh, predvsem pa z domiselno skritim trgovskim blagom. V iskanju boljših pogojev za življenje so se Gaberke tudi izseljevale v bližnja italijanska mesta.
V uvodu je predstavljen koncept naloge, teze in metodološka izhodišča. Jedrni del vstavi zgodbe brangerc v različne zgodovinske okoliščine (prva svetovna vojna, vinska kriza po postavitvi rapalske meje ter končno postavitev državne meje med Jugoslavijo in Italijo). Na podlagi podatkov, pridobljenih z metodo ustne zgodovine ter ohranjenega arhivskega ter matičnega gradiva, je predstavljeno vsakdanje življenje žensk ter njihove vloge.
V sklepnemu poglavju so zgoščena spoznanja o vrednotenju ženskega dela in vlogah ženske znotraj družine ter vasi. Sklepnemu poglavju sledi seznam literature in virov ter povzetek v angleškem jeziku.
Keywords: brangerca, kontrabant, krožne selitve, izseljevanje, Trst, Vipavska brda, rapalska meja
Published in RUNG: 14.09.2016; Views: 5743; Downloads: 259
 Full text (906,06 KB) |
5. Priseljenci iz nekdanje Jugoslavije in njihove osebne izkušnje migracijeEva Perak, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo proučuje migracije, s poudarkom na priseljevanju z območja nekdanje države Jugoslavije v Slovenijo po drugi svetovni vojni. Ker je gospodarski razvoj v posameznih republikah nekdanje države potekal neenakomerno in je Republika Slovenija veljala za gospodarsko najbolj razvito, je postala migracijski cilj številnih posameznikov z manj razvitih področij, posebno v 70. in 80. letih 20. stoletja. Pomemben del diplomskega dela so tudi teorije mednarodnih migracij, ki prispevajo k boljšemu razumevanju same problematike. Empirični del obsega štiri življenjske zgodbe migrantov, ki nam skozi osebne izkušnje podajo drugačen pogled na teorijo migracij in jo s tem dopolnjujejo.
Keywords: migracije, Jugoslavija, Slovenija, integracija, priseljenci, tujina, diskriminacija, begunci, nestrukturirani intervju, izvorna domovina
Published in RUNG: 08.10.2015; Views: 7527; Downloads: 434
Full text (1,89 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
