81. Long-term investigation of aerosol variability in the boundary layer over Vipava valley based on lidar observations and black carbon measurementsLonglong Wang, Klemen Bergant, Marija Bervida, Luka Drinovec, William Eichinger, Asta Gregorič, Dafina Kikaj, Griša Močnik, Maruška Mole, Janja Vaupotič, Samo Stanič, 2017, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Objavljeno v RUNG: 21.07.2017; Ogledov: 4998; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
82. |
83. The filter loading effect by ambient aerosols in filter absorption photometers depends on the mixing state of the sampled particlesLuka Drinovec, Asta Gregorič, Peter Zotter, Robert Wolf, Emily Anne Bruns, Andre S.H. Prevot, Jean-Eudes Petit, Olivier Favez, JEAN SCIARE, Ian J. Arnold, Rajan K. Chakrabarty, Hans Moosmüller, Agnes Fülöp-Miller, Griša Močnik, 2016, izvirni znanstveni članek Ključne besede: black carbon, mixing state, Aethalometer, filter-loading effect
Objavljeno v RUNG: 02.11.2016; Ogledov: 5557; Prenosov: 281
 Celotno besedilo (2,07 MB) |
84. Diurnal cycling of urban aerosols under different weather regimesAsta Gregorič, Luka Drinovec, Griša Močnik, Maja Remškar, Janja Vaupotič, Samo Stanič, 2016, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: kakovost zraka, črn ogljik, aerosoli
Objavljeno v RUNG: 03.05.2016; Ogledov: 5279; Prenosov: 234
Celotno besedilo (33,73 KB) |
85. Študij atmosferskih procesov v Vipavski dolini na podlagi razširjanja aerosolovMaruška Mole, Longlong Wang, Asta Gregorič, Klemen Bergant, Luka Drinovec, Griša Močnik, Samo Stanič, Janja Vaupotič, Marko Vučković, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Vipavska dolina je geomorfološko dokaj zaprta, kar po eni strani omogoča pojav močne burje, po drugi strani pa ob stabilnih meteoroloških razmererah ugodne pogoje za kopičenje aerosolov znotraj prizemne mejne plasti. Poznavanje dinamike višinske porazdelitve aerosolov s sočasno uporabo prizemnih meritev omogoča raziskave lokalnih emisij aerosolov, transporta aerosolov na daljše razdalje ter značilnih atmosferskih struktur, ki se pojavijo v različnih vremenskih pogojih. Pri meritvah smo uporabili metode daljinskega zaznavanja z lidarjem, ki omogočajo opazovanje časovnega in prostorskega spreminjanja koncentracij aerosolov, ter točkovne meritve, ki omogočajo njihovo prepoznavanje in določanje njihovih lastnosti. Ugotovili smo, da je mogoče lidarske meritve uporabiti za študij vrste atmosferskih procesov in struktur v zelo različnih vremenskih pogojih. Opazili smo manjše konvekcijske strukture znotraj prizemne mejne plasti in gravitacijske valove nad njo. Meritve vsebnosti in lastnosti aerosolov pri tleh kažejo, da se lahko ob stabilnih atmosferskih pogojih v primerih povečanja lokalnih emisij njihove koncentracije hitro povečajo. Dinamiko in strukturo razširjanja aerosolov znotraj Vipavske doline bomo v prihodnje podrobneje raziskali s sočasnim prostorskim pregledovanjem z metodami daljinskega zaznavanja.
Ključne besede: aerosoli, atmosferski procesi, daljinsko zaznavanje, Vipavska dolina
Objavljeno v RUNG: 25.01.2016; Ogledov: 6717; Prenosov: 9
Gradivo ima več datotek! Več... |
86. Občutljivost modela za določanje virov aerosoliziranega črnega ogljika na izbrane vhodne parametreTine Bizjak, 2016, diplomsko delo Opis: Z obdelavo podatkov meritev v okviru projekta DECOMBIO v treh krajih (Chamonix, Passy, Marnaz) doline reke Arve v Franciji smo določili nihanje koncentracije črnega ogljika (ČO). Z uporabo aethalometrskega modela smo določili prispevke ČO, ki izvira iz uporabe fosilnih goriv (ČOf) in ČO, katerega vir je kurjenje biomase (ČOb). Naredili smo raziskavo občutljivosti aethalometrskega modela na izbrane kombinacije vhodnih parametrov α (Ångströmov absorpcijski eksponent) za fosilna goriva (αf) in biomaso (αb). S pomočjo podatkov meritev dnevne koncentracije levoglukozana smo za vse tri kraje določili najustreznejšo kombinacijo αf in αb. Za kraj Marnaz smo naredili raziskavo vpliva dnevnih temperatur zraka in količine padavin na nihanje koncentracije ČO. Ugotovili smo, da je nihanje koncentracije ČO, ČOb in ČOf opazno med dnevom, odvisno od letnega časa in se razlikuje med delavniki in nedeljami. V zimskem obdobju je povprečen prispevek ČOb okoli 40 %. V poletnem obdobju prevladuje ČOf. Aethalometrski model je bolj občutljiv na izbiro αb v zimskem času, poleti je zaradi manjšega prispevka ČOb bolj pomembna izbira primerne vrednosti αf. Najustreznejše vrednosti parametrov αf in αb se ujemajo z vrednostmi v drugih raziskavah in najpogosteje uporabljenimi vrednostmi αf = 1 in αb = 2. Padavine in temperatura zraka vplivata na nihanje koncentracije ČO, ČOf in ČOb.
Ključne besede: črni ogljik, aethalometrski model, občutljivost, DECOMBIO
Objavljeno v RUNG: 20.01.2016; Ogledov: 6483; Prenosov: 277
Celotno besedilo (4,23 MB) |
