Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OSNUTEK STRATEGIJE ZA PREHOD MESTNE OBČINE NOVA GORICA DO OBČINE BREZ ODPADKOV
Mateja Pečnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so opisane različne poti, po katerih občine pri ravnanju z odpadki poskušajo doseči stanje brez odpadkov – BO (angl. Zero Waste). Prikazano je, s kakšnimi pristopi, ukrepi in vlaganji so nekatere občine uvajale strategijo brez odpadkov ter kakšne učinke so pri tem dosegale. Nadalje so predstavljene skladnosti zakonske ureditve s sistemom brez odpadkov oziroma kje in kakšna so neskladja. V nadaljevanju se naloga nanaša na stanje sistema ravnanja z odpadki v Mestni občini Nova Gorica (MONG) in drugih goriških občinah. Primerjani so podatki o zbranih količinah odpadkov in njihovi končni uporabi, kar je kasneje uporabljeno v primerjavi z nekaterimi občinami, ki uvajajo sistem BO. Upoštevani so podatki o učinkovitosti ločenega zbiranja odpadkov na območju delovanja Komunale Nova Gorica, d. d. Izpostavljeni so obstoječi ukrepi in primeri dobrih praks ponovne uporabe. Na osnovi intervjujev in analize izpolnjenih anket je ocenjena pripravljenost skupnosti za aktivno vključitev, ki je potrebna za prehod občine na strategijo BO pri ravnanju z odpadki. Končni korak zajema uporabo zbranih podatkov za pripravo predloga strategije, po kateri bi MONG lahko dosegla stanje brez odpadkov. Predlog obsega ukrepe, njihovo časovno razporeditev, zahteve ukrepov in njihov učinek pri doseganju ciljev. Ocenjene so možnosti za razvoj »zelenih« delovnih mest ter drugi posredni učinki.
Ključne besede: Komunala Nova Gorica d. d., brez odpadkov, MONG, zakonodaja.
Objavljeno v RUNG: 04.03.2020; Ogledov: 3922; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

2.
Inventarizacija vodne favne v izbranih jamah na Kočevskem
Mateja Pečnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo pripravili seznam taksonov in prikazali razlike v sestavi favne petih izbranih jam na Kočevskem v sklopu projekta »LIFE KOČEVSKO: LIFE13 NAT/SI/000314: HT 8310 - Jame, ki niso odprte za javnost in Človeška ribica (Proteus anguinus)«. Izbrali smo tako onesnažene kot neonesnažene jame, da bi lahko primerjali razliko v najdenih vodnih taksonih proučevanih jam. Ugotavljali smo število stigobiontov v primerjavi s številom nestigobiontskih organizmov. Zanimala nas je tudi zastopanost jamske vodne favne po posameznih jamah, ujemanje različnih kemijskih parametrov s številom taksonov, število taksonov glede na medsebojno oddaljenost jam in kdo so potencialni onesnaževalci jamskih vod na proučevanem območju. Analize so pokazale, da je sestava taksonov v posameznih jamah odvisna predvsem od stopnje onesnaženosti vodnega telesa in mikrohabitata vzorčenja vsake jame posebej. Ugotovili smo, da so si v splošnem vse proučevane jame favnistično podobne, hkrati pa imajo določene posebnosti v sestavi organizmov. Jame se razlikujejo po številu taksonov, kot tudi v pestrosti. Rezultate smo primerjali s podatki v starejših zapisih Katastra jam IZRK ZRC SAZU in Jamarske zveze Slovenije. Kljub razlikam v metodologiji zbiranja podatkov lahko sklepamo, da so naši izsledki in zaključki raziskav podobni zapisanim v literaturi. Na koncu smo s predlogi želeli spodbuditi dobro prakso skrbi za jame, jamske vode in ohranjanje habitatov na proučevanem območju.
Ključne besede: inventarizacija podzemeljskih organizmov, Kočevsko, jame, kras, onesnaženost, kraške vode.
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 6998; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh