1. DISKURZIVNE PRAKSE TREH GENERACIJ PRISELJENCEV IZ DRŽAV BIVŠE JUGOSLAVIJE V SLOVENIJI: MED OHRANJANJEM MATERNEGA JEZIKA IN JEZIKOVNO ASIMILACIJO : DIPLOMSKO DELOTaja Petrič, diplomsko delo Ključne besede: priseljenci, potomci priseljencev, slovenski jezik, materni jezik, kombinacija obeh jezikov, priseljenci prve generacije, priseljenci druge generacije, priseljenci tretje generacije, ohranjanje jezika, jezikovna asimilacija
Objavljeno v RUNG: 01.09.2023; Ogledov: 846; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (1,02 MB) |
2. |
3. Characterization of a karst aquifer in the recharge area of Malenščica and Unica springs based on spatial and temporal variations of natural tracersBlaž Kogovšek, 2022, doktorska disertacija Opis: The aim of the present study is to characterize and improve the still insufficient knowledge of the recharge processes that have an important influence on the flow and solute transport in karst aquifers and thus also on the quantity and quality of karst water sources. A binary karst aquifer in the recharge area of the Malenščica and Unica springs, which covers an area of about 820 km2 in SW Slovenia, was selected as the study area.
A dense monitoring network was established at 20 observation points (six springs, four ponors, seven water-active caves and three surface streams) for simultaneous monitoring of the hydrological characteristics and the physicochemical properties of the water, the so-called natural tracers. Data-loggers were installed to measure water pressure, temperature and conductivity. During selected storm events, samples were taken for chemical and microbiological analyses and discharge measurements were made. The meteorological and hydrological data of the Slovenian Environment Agency complemented the extensive dataset.
Collected data allowed the analysis and comparison of the spatial and temporal variations of the natural tracers under different hydrological conditions. Frequent discharge measurements allowed the generation of rating curves and proved to be a crucial element for understanding the hydraulic processes that determine the functioning of this system. The calculation of the water budget allowed an assessment of the proportion of autogenic and allogenic recharge of the springs and a quantitative estimate of autogenic recharge under different hydrological conditions.
The hydrological analysis, i.e. the flow duration curve, the hydrograph separation techniques and the recession analysis, revealed that the Malenščica spring has a higher storage capacity, a greater proportion of autogenic recharge, especially at low-flow, and a slower recession than the Unica spring. This was also confirmed by correlation and spectral analyses, which were also used to investigate the relationships between discharges at ponors and springs. However, the results of the cross-correlation analysis showed hardly any difference between the two springs and in this case proved to be unsuitable for studying the influence of allogenic recharge. Instead, partial cross-correlation analysis was used to control the input parameters of effective precipitation and discharge of one of the sinking streams to determine the contribution of the other sinking stream to the observed spring. The results confirmed differences in allogenic recharge of the Unica and Malenščica springs.
Hysteresis analysis has been applied as a complementary method to time series analysis and represents an improved approach to the characterization of the karst hydrological system. The hydraulic approach to the construction of hysteresis enabled a detailed analysis of allogenic and autogenic water interaction and its influence on the Malenščica and Unica springs under different hydrological conditions. Narrow shapes of the hysteresis indicate a direct hydraulic connection between the ponor and the spring and thus a well-developed drainage system. Any deviation towards a convex or concave shape indicates a less developed, more matrix-related drainage system or the influence of other recharge sources. Analysis of physicochemical hysteretic function of individual locations confirmed the differences in the recharge characteristics of the two springs. Compared to the Unica spring, the Malenščica spring has specific recharge characteristics that result in lower vulnerability to the effects of the sinking streams. A greater proportion of autogenic recharge in the initial phase of the storm event is important, as it allows for a time delay of the possible negative effects of the sinking stream. However, possible pollution from the area of autogenic recharge can have strong negative effects, as in this initial phase with low discharges the dilution effect is negligible.
Ključne besede: karst aquifer, dynamics of natural tracers, storm events, discharge measurements, time series analysis, hysteresis, Unica spring, Malenščica spring
Objavljeno v RUNG: 01.03.2022; Ogledov: 2158; Prenosov: 95
Celotno besedilo (18,38 MB) |
4. Analiza finančne uspešnosti gospodarskih družb v občini Ajdovščina in občini Vipava : magistrsko deloAndreja Petrič, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati in preučiti strokovno literaturo konstrukta uspešnosti ter prikaz meril in kazalnikov, s pomočjo katerih je uspešnost mogoče ugotavljati. Analizo smo opravili s pomočjo enajstih dostopnih kazalnikov o uspešnosti v javno dostopni bazi GVIN Bisnode. V empiričnem delu smo opravili sistematičen pregled izbranih finančnih meril in kazalnikov v 111 podjetjih v občinah Ajdovščina in Vipava za obdobje 2019 ter jih medsebojno primerjali in komentirali. Iz vsake gospodarske dejavnosti smo pridobili maksimume, minimume, srednje vrednosti in odstopanje določenega rezultata pri naslednjih kazalnikih: dodana vrednost, EBITDA, ROE, ROA, gospodarnost poslovanja, denarni cikel in enostavni denarni tok. Ob koncu empiričnega dela smo predstavili ključne rezultate in jim dodali analizo srednje vrednosti vseh rezultatov in odstopanje. V zaključnem delu magistrske naloge smo podali predloge za morebitno nadaljnje raziskovanje iz vsebinskega in metodološkega vidika.
Ključne besede: Ajdovščina, Vipava, analize, finančni kazalniki, management, podjetja, uspešnost, magistrske naloge
Objavljeno v RUNG: 24.01.2022; Ogledov: 2158; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Analiza vpliva izkušenj in znanja na odnos različnih interesnih skupin prebivalcev Slovenije do rjavega medveda ter način poročanja medijev o tej vrstiAna Petrič, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala, kakšen odnos do rjavega medveda imajo različne interesne skupine prebivalcev Slovenije na območjih, kjer imajo reden stik z medvedom ter tiste iz območij, na katera medved le redko zaide. Interesne skupine sem razdelila na: lovce in naravovarstvenike ter kmete in čebelarje. Zanimalo me je splošno znanje članov vsake od teh interesnih skupin o medvedih. Poleg tega sem želela ugotoviti, kakšen je njihov odnos do njega ali podpirajo njegovo varovanje ter kje dobijo največ informacij o njem. V nasprotju s pričakovanji so ciljne skupine na obeh območjih pokazale dobro poznavanje in tudi pozitiven odnos do te zveri. Skupine so v veliki meri izražale tudi spoštovanje do rjavega medveda ter menile, da je dobro, da medvedi živijo v Sloveniji, saj so znak neokrnjene narave in jih je potrebno ohraniti za prihodnje generacije. Manjši odklonilen odnos do medveda sem zasledila med kmeti in čebelarji, izrazitejši je bil izven območja. Naravovarstveniki in lovci so največ informacij dobili preko interneta, kmetje in čebelarji pa preko televizije in interneta. Vsi anketirani so trdili, da medijske vsebine delno vplivajo na njihovo mnenje o rjavem medvedu. Da bi ugotovila vpliv medijev na odnos do medveda, sem preverjala tudi način pisanja člankov o rjavem medvedu v nacionalnem dnevnem časopisu Delo. V večini časopisnih člankov sem zasledila nevtralno oz. objektivno poročanje, manj je bilo člankov z negativnim in najmanj s pozitivnim načinom poročanja.
Ključne besede: Rjavi medved, poročanje medijev, odnos do medveda, informiranost o rjavem medvedu.
Objavljeno v RUNG: 20.07.2020; Ogledov: 3126; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,59 MB) |
6. UPORABA NARAVNIH SLEDIL ZA DOLOČANJE ZNAČILNOSTI KRAŠKIH IZVIROV NA OBROBJU PLANINSKEGA POLJA (JZ Slovenija)Teja Melinc, 2019, magistrsko delo Opis: Izvir Malenščica je pomemben vir oskrbe s pitno vodo za približno 21.000 prebivalcev v občinah Postojna in Pivka. Poleg izvira Unice je eden od dveh večjih kraških izvirov na južnem robu Planinskega kraškega polja v jugozahodni Sloveniji. Oba izvira se polnita iz kompleksnega kraškega sistema, za katerega je značilna izmenjava med površinskim in podzemnim tokom.
Pri določanju značilnosti kraških izvirov smo uporabili metodo sledenja z naravnimi sledili, ki vključuje merjenje naravnih lastnosti vode, kot so pretok, temperatura, električna prevodnost in kemijska sestava vode v različnih točkah znotraj kraškega vodonosnega sistema in pri tem merimo spreminjanje teh parametrov s časom ob različnih hidroloških pogojih. Za preučevanje in obdelavo teme magistrske naloge smo imeli štiri skupine podatkov, ki smo jih predhodno zbrali in ustrezno obdelali.
Prva skupina je zajemala podatke merjenja specifične električne prevodnosti v 30-minutnih intervalih v obeh izvirih ter ponikalnicah Pivka in Rak v njunem prispevnem zaledju za obdobje od 15. 10. 2016 do 4. 1. 2017, ko so hidrološke razmere variirale od nizke do visoke vodne gladine in nato spet v bolj suho obdobje konec leta 2016. Druga skupina je zajemala podatke občasnih osnovnih kemijskih analiz ter analiz kovin za izvir Malenščica za daljše obdobje, in sicer od 17. 4. 2007 do 10. 10. 2017. Tretja skupina podatkov predstavlja rezultate analize kemijskih in mikrobioloških podatkov v obeh izvirih in obeh ponikalnicah med vodnim valom za obdobje od 7. 9. 2017 do 3. 10. 2017. Četrti sklop podatkov pa spet zajema za vse štiri lokacije rezultate, pridobljene v sklopu izdelave magistrske naloge, z izvedbo podrobnega vzorčenja in kemijsko analizo vzorcev v času vodnega vala za obdobje od 10. 5. 2019 do 15. 5. 2019. Primerjava različnih skupin podatkov za štiri vzorčevalna mesta (Malenščica, Unica, Rak in Pivka) je omogočila boljše razumevanje odnosov med različnimi deli zaledja in spreminjanja njihovih deležev pri napajanju obeh izvirov ob različnih hidroloških razmerah. Na osnovi določitve časovnih zamikov med vrhovi in doli krivulj specifične električne prevodnosti smo tudi ocenili navidezne hitrosti toka podzemne vode med ponikalnicami in izviri.
Na podlagi primerjave sprememb fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških parametrov za različne padavinske in hidrološke razmere izvirov in vodnih tokov v njunem zaledju smo lahko sklepali o značilnostih pretakanja podzemne vode v obravnavanem kraškem vodonosniku.
Ključne besede: Naravna sledila, kras, Planinsko polje, vodni vir, fizikalni in kemijski parametri, mikrobiološki parametri.
Objavljeno v RUNG: 25.11.2019; Ogledov: 4108; Prenosov: 119
Celotno besedilo (2,95 MB) |
7. Količinsko in kakovostno ovrednotenje vodnih virov v razpoklinskem in kraškem vodonosniku na območju občine PostojnaŠpela Maček, 2018, magistrsko delo Opis: Glavni vir pitne vode na območju občin Postojna in Pivka je kraški vodni vir Malenščica. Izdatnost vodnega vira je dovolj velika, da zagotavlja zadostno količino vode tudi ob nizkem vodostaju, zaradi velikega prispevnega zaledja pa je kakovost vode stalno ogrožena. Magistrska naloga opisuje izvire na območju razpoklinskega vodonosnika Planinske gore in kraški izvir Korentan, ki predstavljajo možne rezervne vodne vire. V nalogi smo te vodne vire podrobneje opisali, proučili smo geološke in hidrogeološke značilnosti obravnavanega območja in izdelali litološko ter hidrogeološko karto, opredelili dejanske in potencialne vire onesnaženja. Obstoječe podatke o fizikalno kemijskih in mikrobioloških lastnostih izvirov smo dopolnili z občasnim vzorčenjem in analizami teh parametrov v obdobju od aprila 2016 do januarja 2018. Na osnovi primerjave rezultatov analiz smo sklepali na značilnosti vodonosnikov v zaledju izvirov, primerjava s Pravilnikom o pitni vodi pa je omogočila tudi oceno njihove kakovosti. Ocenili smo razpoložljive količine podzemne vode z izračunom količine infiltriranih padavin na območju vodonosnikov in oceno specifičnega odtoka z območja napajanja vodonosnika. Izsledke smo povezali v oceno primernosti obeh območij kot rezervnega vodnega vira glede na kakovostno in količinsko stanje. Povzamemo lahko, da vodni vir Korentan v času srednjega odtoka količinsko zadostuje za uporabo, v času nizkega odtoka pa je njegova kapaciteta premajhna. Vodonosnik Planinske gore pa ima dovolj vode tudi ob minimalnem vodostaju in bi ob ustrezni tehnični rešitvi lahko pokril potrebe po pitni vodi na tem območju. Surova voda obeh vodnih virov je glede na mikrobiološke raziskave neprimerna za distribucijo, saj je bakteriološko oporečna. S primerno tehnologijo čiščenja pa bi bila primerna za uporabo.
Ključne besede: kraški in razpoklinski vodonosnik, kakovost, količina, vodni vir, Planinska gora, Korentan
Objavljeno v RUNG: 12.09.2018; Ogledov: 4000; Prenosov: 175
Celotno besedilo (6,86 MB) |
8. Slovenska osamosvojitvena vojna v Vipavski dolini - spomini in pričevanja pripadnikov teritorialne obrambeTjaša Petrič, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava dogajanje med osamosvojitveno vojno na območju Vipavske doline. V prvem delu obravnavam dogodke pred vojno ter dogodke med njo. V drugem delu je poudarek na pričevanjih udeležencev, s katerimi konstruiram dogajanje na izbranih lokacijah. Predmet analize so tudi odgovori na vprašanja, kot na primer: kakšna čustva so doživljali med vojno, kaj jih je gnalo, da so se borili ter kako je vojna vplivala na njihovo družino. Preučevanje je poleg intervjujev temeljilo še na pregledu časopisnih člankov iz tistega časa ter drugi literaturi, povezani s temo.
Ključne besede: Osamosvojitev Slovenije, desetdnevna vojna, Vipavska dolina, Teritorialna obramba, pričevanja.
Objavljeno v RUNG: 13.02.2018; Ogledov: 6045; Prenosov: 284
Celotno besedilo (953,35 KB) |
9. Univerza v Novi Gorici, Spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, Poročilo za študijsko leto 2013/2014Iztok Arčon, Martina Bergant Marušič, Aleš Bogovič, Lorena Butinar, Gvido Bratina, IMRE CIKAJLO, Saša Dobričić, Elsa Fabbretti, Mladen Franko, Renata Kop, Urška Lavrenčič Štangar, Martin Knez, Katja Mihurko, Jana Laganis, Branka Mozetič Vodopivec, Egon Pavlica, Ingrid Petrič, Samo Stanič, Tea Stibilj Nemec, Arthur Stepanov, Boštjan Potokar, Veronika Piccinini, Peter Purg, Aljaž Rener, Nives Štefančič, Ana Toroš, Tanja Urbančič, Vanesa Valentinčič, Aleš Vaupotič, Sabina Zelinšček, 2014, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: zagotavljanje kakovosti, visoko šolstvo, univerza
Objavljeno v RUNG: 05.02.2018; Ogledov: 4224; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. University of Nova Gorica, Self-evaluation report : Institutional Evaluation Programme of the European University AssociationIztok Arčon, Egon Pavlica, Peter Purg, Ana Toroš, Veronika Piccinini, Martina Bergant Marušič, Ingrid Petrič, IMRE CIKAJLO, Lorena Butinar, Deni Drnovšček, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: quality assurance, higher education, university, european university association
Objavljeno v RUNG: 02.02.2018; Ogledov: 4519; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
