Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Paranoia in Images
Roberta Battiston, 2015, diplomsko delo

Opis: “Strah” je resnični problem z resnično rešitvijo, medtem ko je “paranoja” nekaj kar je nezavedno ustvarjeno v naših mislih in jih lahko tako popolnoma prevzame, je t.i. “naprava moči”, kot v svoji teoriji navaja Michel Foucault. Na področju umetnosti, se je s tem fenomenom ukvarjalo že mnogo umetnikov, med katerimi so umetniško gibanje Preraphaelites, Vincent Van Gogh, ekspresionizem z Edvardom Munchem, Jamesom Ensorjem, Emilom Noldom, Egonom Schielom in Oskarjem Kokoshko, prav tako pa tudi surrealizem z slikarji kot so Salvador Dali, Renè Magritte in Max Ernst, so razsikovali področja sanj in domišljije. V fotografiji so pričeli raziskovati notranji svet človeškega bitja, najprej skozi piktorialistično gibanje nato pa še čez surrealizem v katerem so se umetniki kot Man Ray, André Kertész, Hans Bellmer, Philippe Halsman pričeli z eksperimentirati z novimi tehnikami. Lewis Carroll se je vdano posvetil fotografiranju mlade deklice nekje v sredini 19. stoletja. Temo otroštva je raziskovala tudi Loretta Lux. Med neosurrealističnime fotografe lahko spadajo Jerry Uelsmann, Robert in Shana Parke Harrison, Scarlota Ban, Brooke Shaden, Meggie Taylor, Robert Kusterle, Maurizio Frullani, Serigo Culoto, Sergio Scabar, Ingalisa Maria Fina, Enzo Tedeschi, Lorella Klun, Jennifer B Thoreson (Hudson) in Joel Peter Witkin. Jaques Rancière in Roland Barthes na z svojimi teorijami podajata ključ za branje slik v ne-seriji “Tempus Fugit, paranoia manent”. V svoji raziskavi sem želela raziskati zgodovinski razvoj povezave med umetniki in paranojo v namen razumevanja kako se je aktualna tema razvijala skozi leta in jo uporabiti kot začetno točko na poti do ustvarjanja svojega vizualnega jezika.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: #Fears #Paranoia #Devices of power #Biopolitics #Nightmares #Unconscious #Photography #Surrealism #Symbolism #Fairy tales
Objavljeno: 24.09.2015; Ogledov: 2270; Prenosov: 113
.pdf Polno besedilo (5,36 MB)

2.
Avtorjeva refleksija okolja in družbe
Saša Mrak, 2016, diplomsko delo

Opis: S pisnim delom diplomske naloge se osredotočam na sam razvoj dokumentarne fotografije in posledično na rojstvo nove veje fotografije – ulična ali street fotografija. Spraševal sem se, kaj me tako pritegne pri takšni zvrsti podob. Glavni razlog je razumevanje nastanka fotografije, da so to podobe realnih situacij, ki so nezaigrane, bizarne in nepredstavljive. Pri ulični fotografiji je najpomembnejši avtorski pogled, kako izbereš motiv, kako pristopiš do subjekta in kako ga boš prikazal. S tem podaš svoj pečat in ustvariš nekaj povsem osebnega in neponovljivega. Namen preučevanja uličnih fotografov je, da bi izvedel, kakšen je njihov delovni proces, zakaj so se avtorji odločili nekaj fotografirati, ali je vse zelo premišljeno vnaprej ali je lahko spontano. V praktičnem delu sem se sam osredotočil na beleženje ljudi in okolja Nove Gorice in poskušal sestaviti avtorski pogled na trenutno stanje ljudi v svetu hitrega življenja, finančne krize in tehnološkega razvoja. Svoj odnos in zanimanje do ulične fotografije sem začel razvijati na podlagi odvračanja inscinirane ali studijske fotografije, nečesa, kar je estetsko dovršeno in umetno. Ujetje dogodka, ki se pojavi enkratno, ne preseže še tako popolne nerealno ustvarjene podobe. Prepričan sem, da moraš s fotografijo tudi nekaj sporočiti. S tem, ko združiš sporočilo v realno situacijo, je opazovalec nad videnim šokiran, presenečen in mu toliko bolj verjame, ker ve, da se je zgodilo, in je tudi sam del tega. Gre torej za moč vizualne podobe, kritičnost. V fotografskih delih različnih avtorjev lahko z opazovanjem vidimo glavno nit sporočila. Nekateri fotografirajo ljudi in s tem posredujejo socialno podobo, kjer je osrednji element človek, medtem ko nekateri svojo kritiko podajo skozi podobe okolja, socialne krajine. Glavni namen ulične fotografije je zaznavanje dogajanja v okolici eksistence človeka. Ustvarjanje fotografije ne sme biti kontrolirano, temveč mora biti fotograf kot del sheme, spremljati mora dogajanje, poslušati, zanimati ga mora okolje, v katerem je. Zato raziskujem, kaj pomeni ulična fotografija, kateri so njeni temelji, pravila, če jih sploh lahko ima. Ali fotografija sploh lahko deluje kot prikaz stanja človeštva?
Najdeno v: osebi
Ključne besede: dokumentarna fotografija, ulična fotografija, avtorski pogled, glavna nit, sporočila, kritičen, socialna podoba, socialna krajina
Objavljeno: 01.02.2017; Ogledov: 1889; Prenosov: 148
.pdf Polno besedilo (4,02 MB)

3.
Upodobitev ženskega lika v modni fotografiji
Teotim Logar Zorn, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Upodobitev ženskega lika v modni fotografiji obravnava zgodovino razvoja modne fotografije in njenega načina upodobitve ženskega lika. Naloga je razdeljena na dva dela, ki iz različnih vidikov razlagata žensko vlogo v modni fotografiji. Prvi del se opira na izbrane modne fotografije in preko njih razlaga razvoj modne fotografije od njenega začetka do danes. Dotika se tudi družbene situacije posameznega obdobja, ki je ključna za razumevanje vsebine modne fotografije. Drugi del se posveča teoretični razlagi ključnih dejavnikov, ki tvorijo modno fotografijo in se dotika učinka modne fotografije na gledalca, vpliva feminizma na modno fotografijo, modernizacije družbe, teorije spola in razvoja idealne ženske podobe. Za temo raziskovanja sem se odločil zaradi želje po poglobljenem razumevanju vpliva fotografije na družbo in njene izpovedne vrednosti. Magistrsko delo se osredotoča na upodobitev ženskega lika tako, da se posveča predvsem interpretaciji fotografij, pristopa ter stila njihovih avtorjev in opredeljevanju razlike med realno in idealno žensko podobo. Po teoretičnem delu sledi opis praktičnega dela magistrske naloge, fotografske serije z naslovom Digitalizacija. Ta obravnava interpretacijo človeškega vstopanja v digitalni svet in prikazuje variacijo njegovega človeškega doživljanja. V zaključku bom pojasnil svoj vidik na razvoj modne fotografije in njen spremenjen vpliv na družbo ter opredelil razlike med resnično in upodobljeno žensko podobo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: idealizacija, človeško telo, spol, ženstvenost, feminizem, seksizem, fetiš, pripovedna vrednost, modna fotografija, družbena kritika, analogno-digitalno, vizualna umetnost
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 10; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (5,65 MB)

4.
Grozljive podobe vsakdana
Luka Dolmark, 2014, diplomsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: diplomske naloge, estetika, estetika grdega, grdo, lepo, fotografija, slikarstvo, film
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 2963; Prenosov: 138
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
V iskanju sreče in surfarska fotografija
Miha Godec, 2014, diplomsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: diplomske naloge, surfi, surfarska fotografija, valovi, zgodovina, šport, deskanje na vodi, kreativni portreti
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 2200; Prenosov: 51
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Tri ženske
Gaja Kutnjak, 2014, diplomsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: diplomske naloge, medgeneracijski odnosi, ženske, simbolika, fotografija, fotografija na platno
Objavljeno: 16.03.2015; Ogledov: 2561; Prenosov: 199
.pdf Polno besedilo (5,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh