Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Paranoia in Images
Roberta Battiston, 2015, diplomsko delo

Opis: “Strah” je resnični problem z resnično rešitvijo, medtem ko je “paranoja” nekaj kar je nezavedno ustvarjeno v naših mislih in jih lahko tako popolnoma prevzame, je t.i. “naprava moči”, kot v svoji teoriji navaja Michel Foucault. Na področju umetnosti, se je s tem fenomenom ukvarjalo že mnogo umetnikov, med katerimi so umetniško gibanje Preraphaelites, Vincent Van Gogh, ekspresionizem z Edvardom Munchem, Jamesom Ensorjem, Emilom Noldom, Egonom Schielom in Oskarjem Kokoshko, prav tako pa tudi surrealizem z slikarji kot so Salvador Dali, Renè Magritte in Max Ernst, so razsikovali področja sanj in domišljije. V fotografiji so pričeli raziskovati notranji svet človeškega bitja, najprej skozi piktorialistično gibanje nato pa še čez surrealizem v katerem so se umetniki kot Man Ray, André Kertész, Hans Bellmer, Philippe Halsman pričeli z eksperimentirati z novimi tehnikami. Lewis Carroll se je vdano posvetil fotografiranju mlade deklice nekje v sredini 19. stoletja. Temo otroštva je raziskovala tudi Loretta Lux. Med neosurrealističnime fotografe lahko spadajo Jerry Uelsmann, Robert in Shana Parke Harrison, Scarlota Ban, Brooke Shaden, Meggie Taylor, Robert Kusterle, Maurizio Frullani, Serigo Culoto, Sergio Scabar, Ingalisa Maria Fina, Enzo Tedeschi, Lorella Klun, Jennifer B Thoreson (Hudson) in Joel Peter Witkin. Jaques Rancière in Roland Barthes na z svojimi teorijami podajata ključ za branje slik v ne-seriji “Tempus Fugit, paranoia manent”. V svoji raziskavi sem želela raziskati zgodovinski razvoj povezave med umetniki in paranojo v namen razumevanja kako se je aktualna tema razvijala skozi leta in jo uporabiti kot začetno točko na poti do ustvarjanja svojega vizualnega jezika.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: #Fears #Paranoia #Devices of power #Biopolitics #Nightmares #Unconscious #Photography #Surrealism #Symbolism #Fairy tales
Objavljeno: 24.09.2015; Ogledov: 2202; Prenosov: 111
.pdf Polno besedilo (5,36 MB)

2.
Avtorjeva refleksija okolja in družbe
Saša Mrak, 2016, diplomsko delo

Opis: S pisnim delom diplomske naloge se osredotočam na sam razvoj dokumentarne fotografije in posledično na rojstvo nove veje fotografije – ulična ali street fotografija. Spraševal sem se, kaj me tako pritegne pri takšni zvrsti podob. Glavni razlog je razumevanje nastanka fotografije, da so to podobe realnih situacij, ki so nezaigrane, bizarne in nepredstavljive. Pri ulični fotografiji je najpomembnejši avtorski pogled, kako izbereš motiv, kako pristopiš do subjekta in kako ga boš prikazal. S tem podaš svoj pečat in ustvariš nekaj povsem osebnega in neponovljivega. Namen preučevanja uličnih fotografov je, da bi izvedel, kakšen je njihov delovni proces, zakaj so se avtorji odločili nekaj fotografirati, ali je vse zelo premišljeno vnaprej ali je lahko spontano. V praktičnem delu sem se sam osredotočil na beleženje ljudi in okolja Nove Gorice in poskušal sestaviti avtorski pogled na trenutno stanje ljudi v svetu hitrega življenja, finančne krize in tehnološkega razvoja. Svoj odnos in zanimanje do ulične fotografije sem začel razvijati na podlagi odvračanja inscinirane ali studijske fotografije, nečesa, kar je estetsko dovršeno in umetno. Ujetje dogodka, ki se pojavi enkratno, ne preseže še tako popolne nerealno ustvarjene podobe. Prepričan sem, da moraš s fotografijo tudi nekaj sporočiti. S tem, ko združiš sporočilo v realno situacijo, je opazovalec nad videnim šokiran, presenečen in mu toliko bolj verjame, ker ve, da se je zgodilo, in je tudi sam del tega. Gre torej za moč vizualne podobe, kritičnost. V fotografskih delih različnih avtorjev lahko z opazovanjem vidimo glavno nit sporočila. Nekateri fotografirajo ljudi in s tem posredujejo socialno podobo, kjer je osrednji element človek, medtem ko nekateri svojo kritiko podajo skozi podobe okolja, socialne krajine. Glavni namen ulične fotografije je zaznavanje dogajanja v okolici eksistence človeka. Ustvarjanje fotografije ne sme biti kontrolirano, temveč mora biti fotograf kot del sheme, spremljati mora dogajanje, poslušati, zanimati ga mora okolje, v katerem je. Zato raziskujem, kaj pomeni ulična fotografija, kateri so njeni temelji, pravila, če jih sploh lahko ima. Ali fotografija sploh lahko deluje kot prikaz stanja človeštva?
Najdeno v: osebi
Ključne besede: dokumentarna fotografija, ulična fotografija, avtorski pogled, glavna nit, sporočila, kritičen, socialna podoba, socialna krajina
Objavljeno: 01.02.2017; Ogledov: 1840; Prenosov: 146
.pdf Polno besedilo (4,02 MB)

3.
Grozljive podobe vsakdana
Luka Dolmark, 2014, diplomsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: diplomske naloge, estetika, estetika grdega, grdo, lepo, fotografija, slikarstvo, film
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 2905; Prenosov: 132
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
V iskanju sreče in surfarska fotografija
Miha Godec, 2014, diplomsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: diplomske naloge, surfi, surfarska fotografija, valovi, zgodovina, šport, deskanje na vodi, kreativni portreti
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 2163; Prenosov: 47
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Tri ženske
Gaja Kutnjak, 2014, diplomsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: diplomske naloge, medgeneracijski odnosi, ženske, simbolika, fotografija, fotografija na platno
Objavljeno: 16.03.2015; Ogledov: 2528; Prenosov: 195
.pdf Polno besedilo (5,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh