Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremljanje sezonske dinamike bentoških organizmov v dveh visokogorskih jezerih v Julijskih Alpah
Manuel Persoglia, 2023, magistrsko delo

Opis: Cilj projekta je bil ugotoviti podobnosti oz. razlike in sezonsko dinamiko bentoških organizmov v dveh visokogorskih jezerih v Julijskih Alpah, ki ležita na različni nadmorski višini: Rabeljsko jezero (969 m n. m.) – Italija in Krnsko jezero (1391 m n. m.) – Slovenija. Vzorčenje je potekalo po metodi »kick sampling« s pomočjo ročne mreže za zbiranje vodnih nevretenčarjev v vodi do globine približno 0,5 m in okoli 2 m od obale jezera, odvisno od oblike in sestave jezerskega dna. Vzorčenje je potekalo na različnih podlagah, da je bilo zajetih čim več mikrohabitatov. Končni cilj projekta je bil prikazati dinamiko posameznih vrst vodnih nevretenčarjev glede na sezono. Hkrati smo iskali razlike v vrstni sestavi in pogostosti živali med obema jezeroma. V petih vzorčevalnih obdobjih med letoma 2021 in 2022 smo na osmih različnih mestih nabrali 40 vzorcev. Skupno je bilo najdenih 330 osebkov bentoških organizmov iz enajstih družin, ki smo jih uvrstili v osem višjih taksonov, in sicer Diptera (dvokrilci), Ephemeroptera (enodnevnice), Gastropoda (polži), Megaloptera (velekrilci), Odonata (kačji pastirji), Oligochaeta (maloščetinci), Plecoptera (vrbnice), Trichoptera (mladoletnice). Najbolj prisotni sta bili skupini dvokrilcev in maloščetincev.
Ključne besede: Visokogorska jezera, bentoški organizmi, Julijske Alpe, Rabeljsko jezero, Krnsko jezero
Objavljeno v RUNG: 30.08.2023; Ogledov: 625; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

2.
Darko Golija: Santorini trio +
Sarival Sosič, 2018, katalog razstave

Opis: Darko Golija gradi likovni jezik na odnosih med različno fleksibilnostjo likovne materije, izpostavlja tudi ikonografsko globino podob, zelo intenzivno se ukvarja z dinamično in pripovedno možnostjo postavljanja v razstavni prostor (tokrat je to Veselov vrt in njegova bukoličnost ali celo arhaičnost sredi mesta Ljubljane) in kipar se tudi posveča razmišljanju povezav med skulpturami kot komunikacijskimi elementi sodobnosti. V ustvarjalnem procesu se močno ukvarja s preučevanjem čistih form, njihovimi jasnimi razmejitvami in povezovanji bodisi v ritme vertikal, horizontal ali pa valujočih linij, ki sproščajo morebitno občasno poudarjeno racionalnost kiparskih konstrukcij ali avtorsko prepoznavnih potez. Številne skulpture so strukture razmerij med globinskostjo in površinskostjo, masivnostjo in lahkotnostjo, enoformnostjo in multiformnostjo, jasnostjo in tudi enigmatičnostjo. Tako vizualno trdna kiparska telesa na določenem mestu, na izpostavljenem predelu dobijo dominanten poudarek, nekakšne detajl, ki v danem kipu ponazori njegovo vsebinsko jedro, lahko tudi razlagalno noto ali pa je le zgolj spodbujajoč akcent, ki naj zadrži gledalčeve poglede in spodbudi premislek ali čustveno asociativnost.
Ključne besede: skulptura kot struktura razmerij, prostorski organizmi, transparentnost skulpture, skulptura kot konstrukcij
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 2169; Prenosov: 0

3.
4.
Toxic effects of selected neonicotinoids through different organisational levels
Olga Malev, 2012, doktorska disertacija

Ključne besede: modelni organizmi, imidakloprid, netarčni organizmi, biomarkerji
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 6202; Prenosov: 504
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh