31. Godard, Coutard in svojilni zaimkiVida Habjanič, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se posvečam načinu dela v manjših filmskih produkcijah.
Osredotočam se na začetke dela Jean-Luc Godarda, enega najprepoznavnejših
avtorjev Francoskega novega vala.
Na začetku 60. let se je popolnoma spremenil odnos do filma, zaradi česar je prišlo
do velikih sprememb v načinu dela. Skupina mladih filmskih kritikov, ki so se združili
pod okriljem revije Cahiers du Cinéma, je naredila odločilen korak s tem, da so poleg
pisanja kritik začeli snemati svoje filme in se označili za Avtorje.
Družbene in politične okoliščine so jim pomagale, da so se z minimalnimi sredstvi
lotili prvih celovečercev, ki so prav zaradi svoje drugačnosti prevzeli občinstvo tako
doma kot v tujini. Novi val je tako ogromne, epske produkcije knjižnih adaptacij
spremenil v majhna improvizirana snemanja po stanovanjih avtorjev in v lokalih, kjer
so preživljali svoj čas.
Tu začnem iskati podobnosti z lastno produkcijo praktičnega dela tega diplomskega
dela. Skoraj 60 let kasneje, je filmska industrija popolnoma drugačna. Dandanašja
filmska produkcija je preplavljena s posebnimi efekti zaradi česar med vsemi
računalniškimi animacijami in virtualno resničnostjo na velikih platnih le redko vidimo
"resnično življenje", za prikaz katerega so se tako zelo zavsemali takrat. Tudi
ustvarjalcev je vedno več. V času, ko lahko vsak posameznik s telefonom posname,
kar si zaželi, je težko izstopati. Kakor je bilo tresenje v rokah držane kamere 60 let
nazaj revolucionarno, je sedaj nekaj vsakdanjega in velikokrat lahko izgleda
amatersko. Kako lahko torej dandanašnji mali študentski projekt brez proračuna
izstopi iz poplave amaterskih in polprofesionalnih izdelkov?
Pri snovanju svojega filma sem se odločila, da stopim korak nazaj, se približam svoji
inspiraciji, in uporabim 16 mm film. Skozi nalogo analiziram, kako ta odločitev vpliva
na potek dela in končni izdelek, predvsem v danih pogojih majhne produkcije.
Ključne besede: Jean-Luc Godard, Raoul Coutard, Francoski novi val, 16mm film, Krasnogorsk 3, Svojilni zaimki
Objavljeno v RUNG: 12.01.2018; Ogledov: 4575; Prenosov: 70
 Celotno besedilo (41,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
32. François Truffaut in avtorska teorijaMery Gobec, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj ideje avtorstva, ki se je najbolj uveljavila v 50. letih prejšnjega stoletja. Kako se je ta ideja materializirala v filmskih delih, analizira skozi opus Françoisa Truffauta, utemeljitelja francoskega novega vala, ki je v začetku 60. let vzklil prav v idejah avtorske politike. Pojem avtorstva je bil še dolgo po izumu filma precej nejasen, s tem pa je bil vprašljiv tudi status filma kot umetnosti. Enakopraven ostalim umetniškim kategorijam je postal šele s prihodom nove generacije francoskih filmskih kritikov v 50. letih. Ti so ostro napadli tradicijo »francoske kvalitete«. François Truffaut je z esejem Une certaine tendance du cinéma française dvignil največ prahu in filme kvalitete obtožil neizvirnosti. S prihodom 60. let je z mladimi kritiki formiral obdobje novega vala. Za uveljavitev tega filmskega gibanja je zaslužen prav njegov celovečerni prvenec Les quatre cents coups (1959). Truffaut je vso kariero ostajal zvest ideji avtorske politike in bil hkrati komercialno razmeroma uspešen ter priljubljen. S svojim delom, v katerem je zapustil močen avtobiografski pečat, je vsekakor ključno vplival na to, da je film končno pridobil umetniški status ter da se je ideja avtorstva močno ukoreninila v pore filmske umetnosti.
Ključne besede: Filmski avtor, avtorska kinematografija, avtorska kritika, avtorska politika, avtorska teorija, francoski novi val, cinefilija, François Truffaut, André Bazin, Alexandre Astruc, Roberto Rossellini, Jean Renoir, Alfred Hitchcock
Objavljeno v RUNG: 25.02.2016; Ogledov: 6177; Prenosov: 706
Celotno besedilo (3,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
33. Med literaturo in novomedijsko umetnostjo : sonetoidni spletni projekt Vuka Ćosića in Tea SpillerjaAleš Vaupotič, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Članek se ukvarja z vprašanjem, ali obstaja literarnost v "novomedijskem objektu" (Manovič). Kot primer novomedijske ustvarjalnosti so obravnavane spletne strani, ki generirajo sonetom podobne besedilne oblike, ob čemer se zastavlja vprašanje novomedijskega soneta ter novomedijske poezije na splošno. Projekti Vuka Ćosića in Tea Spillerja so primeri novomedijske besedilnosti, zgrajene v odnosu med avtorjevim nadzorom besedilnih elementov ter odprtostjo besedila za uporabnikove intervencije.
Ključne besede: digitalna literatura, spletna poezija, sonet, kibertekstualnost, novi mediji, literarnost
Objavljeno v RUNG: 21.12.2015; Ogledov: 5129; Prenosov: 30
 Povezava na celotno besedilo |
34. Obrat po prostorskem obratu : umetniškoraziskovalni pristopAleš Vaupotič, Narvika Bovcon, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Razprava problemsko pristopi k metodam, ki jih zajema oznaka "prostorski obrat", ter pokaŽe tudi na meje te paradigme. Prvi del teoretsko osvetli problematiko z vidika teorij diskurza Mihaila Bahtina in Michela Foucaulta in semiotike Charlesa S. Peircea, drugi del pa na primerih eksperimentalnih narativizacij kiberprostorov in virtualnih prostorov prevprašuje znakovnost novomedijskega objekta.
Ključne besede: humanistika, prostorski obrat, teorija diskurza, semiotika, novi mediji, narativizacija, virtualni prostor, omrežja
Objavljeno v RUNG: 21.12.2015; Ogledov: 4425; Prenosov: 20
Povezava na celotno besedilo |
35. Vojaško-politična zavezništva evropskih držav in Primorci ob rapalski meji 1920-1941Borut Rutar, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vojaška in politična zavezništva evropskih držav v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno od leta 1918 do leta 1939.Temeljna izhodišča pri določanju bodoče ureditve v Evropi, sprejeta na mirovni konferenci v Parizu leta 1919, so bila načela Woodrowa Wilsona, predsednika ZDA, izražena v t.i. 14. točkah. Določale so samoodločbo narodov pri ustanavljanju njihovih novih, samostojnih, demokratičnih nacionalnih družbenih ureditev. Pred vojno je staro celino sestavljalo 19 monarhij in le tri republike. Po mirovni konferenci je Evropo sestavljalo 16 republik in 14 ustavnih monarhij. Tragedija svetovne vojne in povojna gospodarska kriza sta v politično prakso prinesli dodatne nepredvidene posledice: nastanek totalitarnih enostrankarskih režimov, komunizma v Sovjetski zvezi, fašizma v Italiji in nacizma v Nemčiji. Rivalstvo med režimi in odnos do zahodnih demokracij sta sprožala splošno nezaupanje med evropskimi državami. Nove evropske države so sklepale medsebojna zavezništva predvsem v bojazni pred revanšizmom nekdanje velesile Nemčije.
Ključne besede: Prva svetovna vojna, pariška mirovna konferenca, versajski sistem, demokracija, mala antanta, fašizem, nacizem, komunizem, »novi red«, sporazumi, politična in vojaška zavezništva, evropske države.
Objavljeno v RUNG: 27.10.2015; Ogledov: 6282; Prenosov: 318
Celotno besedilo (1,78 MB) |
36. |
37. |
38. Strategija uvajanja nove avtomobilske znamke : diplomska nalogaPeter Škrlj, 2006, diplomsko delo Ključne besede: trženje, blagovne znamke, imidž, novi proizvodi, strategija trženja, tržne raziskave, analiza, potrošniki, lojalnost, zadovoljstvo potrošnikov
Objavljeno v RUNG: 19.02.2015; Ogledov: 5196; Prenosov: 439
Celotno besedilo (1,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
39. |
40. |
