Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Christianization and Love of Homeland in Prešeren and Bevk : A Comparison of Motifs and Values in The Baptism on the Savica and Umirajoči bog Triglav (The Dying God Triglav)
Zoran Božič, 2019, izvirni znanstveni članek

Opis: Both texts were created during pivotal moments of Slovene history: Prešeren’s poem at a time of German political, economic, and cultural supremacy and newly emerging demands for a united Slovenia, and Bevk’s during the time of Italian fascism and the occupation of the Slovene Primorska region. At first glance, Prešeren’s poetry of high Romanticism and Bevk’s supposedly trivial work have nothing in common apart from the topic of paganism and Christianity. However, they both convey a hidden message that could not be stated outright due to the censorship policies of the authorities at the time, to condemnation of aggressive foreign rulers, to appeals to national unity, to heightened patriotic consciousness, and to a relationship with nature that establishes the here and now as the highest value, and not the hereafter. The comparison and interpretation presented here sees in Bevk’s work a direct connection to Prešeren’s poem, its thematic continuation, temporal adaptation, and interpretation.
Ključne besede: Christianization, France Prešeren, France Bevk, national awareness, paganism, Christianity, romantic poem, historical story, censorship, The Baptism on the Savica, The Dying God Triglav, Bled, Bohinj, Kobarid
Objavljeno v RUNG: 18.02.2019; Ogledov: 3444; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (284,24 KB)

2.
Lik intelektualke v slovenski književnosti do druge svetovne vojne
Urša Pogačar, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje literarna besedila slovenskih avtoric in avtorjev, ki na mesto glavnih književnih likov postavljajo žensko, ki ne nastopa več v svoji tradicionalni vlogi (žena/mati/ljubica), temveč predstavlja novo družbeno vlogo (izobraženka/intelektualka). V zadnjem desetletju 19. stoletja in v obdobju do 2. svetovne vojne so slovenske pisateljice v svojih literarnih besedilih predstavile nov književni lik v slovenski literaturi – lik intelektualke. Predstavile so like žensk z intelektualnimi ambicijami, ki si z izobrazbo pridobijo poklic, s katerim vstopijo v javno sfero življenja. Zaposlujejo se na področju šolstva (študentke, učiteljice), umetnosti (pisateljice, glasbenice) in naravoslovja (znanstvenice, inženirke). Znotraj javne sfere se soočajo z različnimi težavami: nezadovoljstvo s poklicem (neenakopravnost, celibat), odpor do domačega okolja (patriarhalna družbena ureditev), finančno pomanjkanje (necenjeno delo), razdvojenost (čustva/razum) in neuresničenost (družina/služba). Nekatere življenje spremenijo s poroko, vendar niso srečne, saj s tem pristanejo na podrejeni položaj znotraj zasebne sfere, manj je takih, ki pod težo življenja resignirajo, zbolijo ali umrejo, največ je tistih intelektualk, ki težkemu življenju in poklicu navkljub zavračajo tradicionalno vlogo ženske v družbi, si želijo enakopravnosti in znotraj težke situacije vztrajajo. Na ta način so slovenske pisateljice opozarjale na neenakovreden položaj žensk v družbi in dokazovale, da je ženski spol enakovreden moškemu ter si zasluži enake temeljne človekove pravice, to so pravica do izobrazbe, zaposlitve, plačila, politične volilne pravice. Opozarjanju na problematiko neenakovrednega položaja žensk v družbi so se pisateljicam v dvajsetih letih 20. stoletja pridružili slovenski pisatelji, tudi v njihovih besedilih se namreč pojavijo glavni ženski književni liki, ki zavzemajo novo družbeno vlogo, čeravno jih je številčno manj kot pri pisateljicah.
Ključne besede: slovenske pisateljice, slovenski pisatelji, Lea Fatur, Marica Nadlišek Bartol, Zofka Kveder, Marija Kmet, Marijana Kokalj Željeznova, Milena Mohorič, Silva Tdina, Stanko Majcen, France Bevk, Ivan Mrak, intelektualka, ženska družbena vloga, enakopravnost
Objavljeno v RUNG: 12.12.2018; Ogledov: 4308; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (682,77 KB)

3.
Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku : Domoljubne prvine in vrednote v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Bevkovi povesti Umirajoči bog Triglav
Zoran Božič, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Obe besedili sta nastali v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine: Prešernova pesnitev v času nemške politične, gospodarske in kulturne nadvlade in porajanja zahtev po združeni Sloveniji, Bevkova povest pa v času italijanskega fašizma in okupacije Primorske. Na prvi pogled Prešernova visoka romantična poezija in Bevkova prejkone trivialna povest razen tematike poganstva in krščanstva nimata nič skupnega, vendar pa gre v obeh primerih za prikrito sporočilo, pogojeno s cenzurnimi postopki tedanje oblasti, za obsodbo nasilnih tujih oblastnikov, za pozive k narodni enotnosti, za poudarjanje domoljubne zavesti in za odnos do narave, ki kot najvišjo vrednoto vzpostavlja tostranstvo in ne onostranstvo. Pričujoča primerjava in interpretacija pa vidi v Bevkovi povesti tudi neposredno navezavo na Prešernovo pesnitev, in sicer kot njeno tematsko nadaljevanje, časovno prilagoditev in razlago.
Ključne besede: pokristjanjevanje, staroverci, Slovenija, krščanstvo, poganstvo, France Prešeren, France Bevk, Krst pri Savici, Umirajoči bog Triglav, fašizem, cenzura, Kobarid, romantična pesnitev, zgodovinska povest, domoljubje
Objavljeno v RUNG: 25.10.2018; Ogledov: 3249; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Nebesa pod Triglavom - samo s sodobnimi Gabrščki, Bevki in Poberaji : Govor ob dnevu državnosti
Zoran Božič, druga izvedena dela

Opis: Razmislek o koreninah slovenske državnosti, o odporu pred prvo svetovno vojno, v času fašizma in med drugo svetovno vojno. Napotek za sodobne voditelje naroda.
Ključne besede: dan državnosti, Solkan, Andrej Gabršček, France Bevk, Vladimir Poberaj, domoljubje, Avstro-Ogrska, Bohinjska železnica, Umirajoči bog Triglav, staroverci, fašizem, druga svetovna vojna, nemško taborišče, narodnoosvobodilna borba
Objavljeno v RUNG: 26.06.2018; Ogledov: 3890; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (206,67 KB)

5.
Pregelj, Bevk, Kosmač, Šorli, Vuga in literarni kanon : Okrogle obletnice leta 2010
Zoran Božič, 2014, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Pet tolminskih književnikov, ki jim zaradi okroglih obletnic rojstva ali smrti letos posvečamo posebno pozornost, ni mogla prezreti nobena slovenska literarna zgodovina, čeprav so jim sestavljavci podeljevali različen kanonični status. Še večje razlike med njimi se pokažejo pri analizi srednješolskih beril, v katerih se pri izbiri avtorjev in njihovih leposlovnih del poleg literarnozgodovinskih uporabljajo tudi druga, predvsem recepcijska merila.
Ključne besede: slovenski književniki, literarni kanon, Ivan Pregelj, France Bevk, Ljubka Šorli, Ciril Kosmač, Saša Vuga, srednješolska berila, literarna zgodovina
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 3820; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Obisk slovenske knjižnice Damirja Feigla in Trgovskega doma v Gorici
Ana Toroš, 2017, druga izvedena dela

Opis: Strokovni ogled slovenske knjižnice Damirja Feigla, ki deluje v okviru Narodne in študijske knjižnice iz Trsta, seznanitev z zgodovino in delovanjem knjižnice. Strokovni ogled Trgovskega doma v Gorici. http://www.ung.si/sl/raziskave/noc-raziskovalcev/obisk_knjiznice/
Ključne besede: slovenska manjšina, slovenska literatura, Gorica, Damir Feigel, Alojz Gradnik, France Bevk, Ljubka Šorli
Objavljeno v RUNG: 06.10.2017; Ogledov: 4118; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku : Domoljubne prvine in vrednote v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Bevkovi povesti Umirajoči bog Triglav
Zoran Božič, vabljeno predavanje na konferenci brez natisa

Opis: Obe besedili sta nastali v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine: Prešernova pesnitev v času nemške politične, gospodarske in kulturne nadvlade in porajanja zahtev po združeni Sloveniji, Bevkova povest pa v času italijanskega fašizma in okupacije Primorske. Na prvi pogled Prešernova visoka romantična poezija in Bevkova prejkone trivialna povest razen tematike poganstva in krščanstva nimata nič skupnega, vendar pa gre v obeh primerih za prikrito sporočilo, pogojeno s cenzurnimi postopki tedanje oblasti, za obsodbo nasilnih tujih oblastnikov, za pozive k narodni enotnosti, za poudarjanje domoljubne zavesti in za odnos do narave, ki kot najvišjo vrednoto vzpostavlja tostranstvo in ne onostranstvo. Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku: Domoljubne prvine in vrednote v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Bevkovi povesti Umirajoči bog Triglav. Available from: https://www.researchgate.net/publication/318753737_Pokristjanjevanje_pri_Presernu_in_Bevku_ [accessed Aug 14, 2017].
Ključne besede: slovenska literatura, poezija, proza, romantika, socialni realizem, France Prešeren, France Bevk, krščanstvo, poganstvo, pokristjanjevanje, Kobarid, Bohinj, cenzura, prikrito sporočilo, Metternichov absolutizem, italijanski fašizem, domoljubje
Objavljeno v RUNG: 17.08.2017; Ogledov: 4606; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (794,88 KB)

8.
Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku: Domoljubne prvine in vrednote v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Bevkovi povesti Umirajoči bog Triglav
Zoran Božič, 2017, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: Obe besedili sta nastali v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine: Prešernova pesnitev v casu nemške politicne, gospodarske in kulturne nadvlade in porajanja zahtev po združeni Sloveniji, Bevkova povest pa v casu italijanskega fašizma in okupacije Primorske. Na prvi pogled Prešernova visoka romanticna poezija in Bevkova prejkone trivialna povest razen tematike poganstva in kršcanstva nimata nic skupnega, vendar pa gre v obeh primerih za prikrito sporocilo, pogojeno s cenzurnimi postopki tedanje oblasti, za obsodbo nasilnih tujih oblastnikov, za pozive k narodni enotnosti, za poudarjanje domoljubne zavesti in za odnos do narave, ki kot najvišjo vrednoto vzpostavlja tostranstvo in ne onostranstvo.
Ključne besede: Kobarid, leto 1331, inkvizicija, Čedad, katoliška cerkev, staroverci, poganska vera, Triglav, France Prešeren, France Bevk, Krst pri Savici, romantična pesnitev, Umirajoči bog Triglav, domoljubna povest, narodna zavest, simbolika, narava, religija
Objavljeno v RUNG: 27.07.2017; Ogledov: 5046; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh