Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Problem kvadrature Krsta : Prešernova pesnitev kot izraz kulturne neenakovrednosti
Zoran Božič, 2010, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Opis: Krst pri Savici, pesnitev o izgubi slovenske neodvisnosti, lahko razumemo tudi kot uspešen Prešernov poskus pretentati cenzuro in v obliki zgodovinske zgodbe kot metafore izraziti tisto vsebino, ki jo je zaradi cenzurnega posega moral izpustiti v svoji elegiji Dem Andenken des Matthias Čop. S takim pristopom lahko razrešimo kar nekaj navideznih protislovij, izpričanih v interpretativni zgodovini Krsta, npr. problem Prešernove lastne označitve pesnitve v pismu Čelakovskemu ali problem Črtomirove spreobrnitve na koncu tretjega dela pesnitve. V 20. stoletju se je pojavilo več interpretacij, ki razumejo Črtomirovo pokristjanjenje kot neizogibno odločitev Slovencev za močnejši, edino perspektivni zahodni kulturni krog, s čimer legitimizirajo Črtomirovo zatajitev svobodoljubnega slovenstva. Novo razumevanje vidi v Krstu pri Savici dva Črtomira, prvega kot junaka in drugega kot poraženca (prvi, kakršen bi sam rad bil, je zgolj Prešernova pesniška utvara, z drugim, kakršen sam je, pa se pesnik popolnoma poistoveti), končno sporočilo pesnitve pa kot obsodbo kulturne neenakovrednosti.
Ključne besede: Krst pri Savici, interpretacija, cenzura, kulturna neenakovrednost, Habsburška monarhija, skrito sporočilo, France Prešeren, Ivan Mažuranić, Petar Petrovič Njegoš, Kreutz an der Ostsee
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 3476; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Slovenska berila Frana Miklošiča : Od pionirskih začetkov do konkurence Antona Janežiča
Zoran Božič, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Berila Frana Miklošiča so v petdesetih in šestdesetih letih 19. stoletja, ko se je slovenščina prvič uveljavila kot učni predmet v srednjih šolah, opravljala pionirsko vlogo. Zaradi slabo razvite slovenske literature, zlasti proze, je v berilih veliko število prevodnih besedil in besedil z neleposlovnih področij, predvsem kulturne zgodovine. S stališča didaktike slovenščine se zdi tovrstna usmeritev povsem upravičena, poleg tega pa skozi izbor besedil tudi Miklošič poskuša krepiti slovensko narodno zavest. Pri poeziji daje Miklošič prvenstvo Francetu Prešernu, takrat oboževani Janez Vesel – Koseski pa je zanj obrobni avtor. Z nastankom novih beril Antona Janežiča, ki so bila usmerjena v leposlovje in so temeljila na novih pesnikih in pisateljih iz obdobja med romantiko in realizmom, je bila Miklošičeva pionirska vloga izpolnjena.
Ključne besede: slovenski jezik, didaktika, berila, slovenska književnost, Fran Miklošič, Anton Janežič, Habsburška monarhija, Dunaj, kulturna zgodovina
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 3458; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Pozabljeni zdravnik : Vloga dr. Karla Pečnika pri vprašanju slovenske gospodarske samostojnosti in vključevanja v mednarodno trgovino.
Rok Bratina, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava življenje in delo dr. Karla Pečnika, vsestransko izobraženega slovenskega izseljenca, ki je velik del svojega življenja preživel kot zdravnik jetičnih bolezni v Egiptu. Pričujoča naloga se osredotoča na Koroščevo brošuro Slovenci in mednarodni promet, ki jo je Pečnik napisal na podlagi večletnega preučevanja gospodarskega dogajanja v Egiptu. Ker je bil zelo dobro obveščen tudi o stanju v domovini, je s pomočjo goriškega politika Andreja Gabrščka leta 1898 izdal omenjeno brošuro v kateri je želel spodbuditi Slovence k bolj samostojnemu gospodarskemu delovanju, neodvisnemu od ostalih dežel v Habsburški monarhiji. Kot je zapisal Pečnik, je svetovna trgovina odpravila vse omejitve, ki bi lahko ovirale slovenske dežele na poti do gospodarske samostojnosti. Namen in cilj pričujoče diplomske naloge je bil predstaviti življenje in delo Karla Pečnika, ga ponovno obuditi v slovenski gospodarski zgodovini in ga v prihodnje predstavljati kot enega tistih posameznikov, ki so imeli eno pomembnejših vlog pri nadaljnjem razvoju slovenskega gospodarstva. Dokaz za to je danes moč najti v njegovi brošuri Slovenci in mednarodni promet.
Ključne besede: Habsburška monarhija, gospodarstvo, liberalizem, mednarodna trgovina, slovenske dežele, Egipt, Karol Pečnik.
Objavljeno v RUNG: 04.10.2016; Ogledov: 5497; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (933,38 KB)

4.
Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh