Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Literarna zapuščina Dore Gruden
Marjetka Sosič Klun, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila pesnico in pisateljico Doro Gruden (1900–1986), ki je bila rojena v Nabrežini pri Trstu, a se je zaradi vojne veliko selila. Živela je v Beogradu, na Dunaju, v Portorožu in na koncu svoje poti v Ljubljani, kjer je tudi umrla. Bivanje stran od svoje rodne zemlje jo je zelo bolelo in vplivalo na njeno delo. Zgodovinsko-politično ozadje, ki je botrovalo njenim selitvam, tako evropsko kot tudi zamejsko, sem predstavila takoj na začetku diplomskega dela. Predstavitvi življenja in dela Dore Gruden sledi kratka predstavitev literarnih značilnosti časa in dela Dore Gruden. Analiza kritik njenega literarnega opusa bralca utrdi v prepričanju, da je Dora Gruden pesnica, ki bi si zaslužila večje priznanje v literarni zgodovini. Žal je živela v obdobju, ko so bile ženske literarne ustvarjalke v senci moških kolegov. Dora Gruden je bila sicer sestra precej bolj poznanega Iga Grudna. Njena literarna zapuščina ni nikoli prišla v ospredje. Izdala je le eno pesniško zbirko, Rdeče kamelije. Glavne teme njenega ustvarjanja so ljubezenska (hrepenenje, erotika), domovinska (Kras, smrt), iskanje poti in smisla življenja. Pesmi Dore Gruden so se rojevale iz izkušenj, ki ji jih je življenje prineslo kot ženski. Podobno je tudi delo drugih ženskih avtoric nastalo na temelju življenjskih izkušenj in potrebe po izpovedi le-teh. Na koncu naloge tako Doro Gruden primerjam z ostalimi pesnicami, ki so delovale sočasno, z Maro Lamut, Makso Samsa, Ljubko Šorli, Lili Novy in prozaistkami Branko Jurco, Marijo Kmet in Mileno Mohorčič.
Ključne besede: Dora Gruden, poezija, proza, ljubezen, hrepenenje, erotika, domovina, iskanje poti, Rdeče kamelije, izpoved, Kras, izseljenstvo
Objavljeno v RUNG: 29.09.2016; Ogledov: 6854; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (766,96 KB)

2.
La poèsie slovène et italienne surTrieste et la Première Guerre mondiale : La poesia slovena e italiana su Trieste e la Prima guerra mondiale; Slovenska in italijanska poezija o Trstu in prvi svetovni vojni
Ana Toroš, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Prispevek obravnava slovensko in italijansko poezijo prve polovice 20. stoletja, katere dogajalni prostor je mesto Trst oziroma njegovo zaledje. Pri tem je pozornost usmerjena na prvo svetovno vojno, kot tisti zgodovinski mejnik, ki je pomembno preoblikoval motivno-tematsko in idejno naravnanost slovenske in italijanske poezije o Trstu.
Ključne besede: Simon Gregorčič, Anton Aškerc, Igo Gruden, Dora Gruden, Ida Finzi, Carlo Mioni, Alojz Gradnik, Maria Gianni, Adolfo Leghissa, Riccardo Pitteri, Karel Širok.
Objavljeno v RUNG: 13.06.2016; Ogledov: 4142; Prenosov: 0

3.
The Other in Slovene and Italia Poetry about Trieste in The First Half of the 20th Century
Ana Toroš, prispevek na konferenci brez natisa

Opis: The paper sheds light on the Slovene and Italian poetry about Trieste in the historically turbulent times of the first half of the 20th century. A significant role in this poetry is namely dedicated to the Other (Slovenes or Italians) in the Trieste region. The literary representation that emerged from it contributed to processes of stereotyping in connection with regional strategies of creating cultural meaning and impinged on the spheres of cultural, political, and economic practice. These stereotypes initially took the form of humorous teasing, but in the years before and after WWI turned into enduring judgements of value and lead to discriminatory acts and violence, as they were part of the destructive (war) propaganda: Before the collapse of the Austro-Hungarian Empire, Slovenes were frequently mentioned in the Italian poetry about Trieste, though the references tended to be one-sided since Italian (irredentist) poets, dreaming of the union of Trieste with the Kingdom of Italy, were not interested about the Other in their own right, as a neighbour, but only as an antagonist, uncultured foreigner and threatening barbarian, someone to defeat in order to prevent their dreams of a "Slovenian Trieste" from coming true. In the Italian poetry about Trieste from the interwar period we are faced with the phenomenon of negation or silencing of the Other (Slovenes) – according to the forced Italianization of Slovenes in the fascist era. Effectively, this means that the Slovenes are no more allowed on the literary scene: all the names of the characters living in the Trieste region are strictly Italian, so are the names of villages that originally had a Slovene name. The poems tend to depict the Trieste region as an idyllic place free of any social or national tensions. In the Slovene poetry up until the end of WWI the Other (Italians) mostly appears without any value-laden label attached to it. After WWI the situation changed radically and a firm literary model was established: the good but powerless Slovenians struggling to defeat the Other (Italians), depicted as the cruel, unmoral antagonist, aggressive foreigner.
Ključne besede: lietararna imagologija, stereotipi, Simon Gregorčič, Anton Aškerc, Carlo Mioni, Igo Gruden, Janko Samec
Objavljeno v RUNG: 05.05.2016; Ogledov: 4819; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Prva svetovna vojna v delih goriških in tržaških avtorjev iz prve polovice 20. stoletja
Ana Toroš, 2016, druga izvedena dela

Opis: Prispevek se je osredotočil na slovensko in italijansko poezijo prve polovice 20. stoletja, ki se dogajalno umešča v goriški in tržaški prostor. Pri tem je bila pozornost usmerjena na prvo svetovno vojno, kot tisti zgodovinski mejnik, ki je pomembno preoblikoval motivno-tematsko in idejno naravnanost zadevne poezije.
Ključne besede: Doberdob, Dora Gruden, Adolfo Leghissa, Alojz Gradnik, begunci, soška fronta, Trst, Brda
Objavljeno v RUNG: 15.03.2016; Ogledov: 5124; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh