21. Sreča se je ustavila v PodseluZoran Božič, 2000, strokovni članek Opis: Za dogajalni prostor v Matkovi Tini, Sreči in Krstu pri Savici je značilna pokrajina ob vodi. Voda simbolično spira krivdo preh osrednjih literarnih oseb, tj. krčmarjeve Tine, Strežkove Tinke in Črtomira, ki so hrepeneli po ljubezni, vendar pa končali kot izobčenci in zakrivili dejanja z usodnimi posleidcami. Tina, Tinka in Črtomir so svoj križev pot hodili ob reki Soči, le-to pa zaznamuje podoba krščanskega svetnika Janeza Nepomuka, zaščitnika pred naraslimi vodami, ki je za to, da bi lahko živela prepovedana ljubezen, žrtvoval svoje življenje. Ključne besede: France Prešeren, Ivan Pregelj, Ciril Kosmač, voda, očiščevanje, Krst pri Savici, Matkova Tina, Sreča, romantična pesnitev, novela, Janez Nepomuk Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 4307; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
22. Problem kvadrature Krsta : Prešernova pesnitev kot izraz kulturne neenakovrednostiZoran Božič, 2010, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Opis: Krst pri Savici, pesnitev o izgubi slovenske neodvisnosti, lahko razumemo tudi kot uspešen Prešernov poskus pretentati cenzuro in v obliki zgodovinske zgodbe kot metafore izraziti tisto vsebino, ki jo je zaradi cenzurnega posega moral izpustiti v svoji elegiji Dem Andenken des Matthias Čop. S takim pristopom lahko razrešimo kar nekaj navideznih protislovij, izpričanih v interpretativni zgodovini Krsta, npr. problem Prešernove lastne označitve pesnitve v pismu Čelakovskemu ali problem Črtomirove spreobrnitve na koncu tretjega dela pesnitve.
V 20. stoletju se je pojavilo več interpretacij, ki razumejo Črtomirovo pokristjanjenje kot neizogibno odločitev Slovencev za močnejši, edino perspektivni zahodni kulturni krog, s čimer legitimizirajo Črtomirovo zatajitev svobodoljubnega slovenstva. Novo razumevanje vidi v Krstu pri Savici dva Črtomira, prvega kot junaka in drugega kot poraženca (prvi, kakršen bi sam rad bil, je zgolj Prešernova pesniška utvara, z drugim, kakršen sam je, pa se pesnik popolnoma poistoveti), končno sporočilo pesnitve pa kot obsodbo kulturne neenakovrednosti. Ključne besede: Krst pri Savici, interpretacija, cenzura, kulturna neenakovrednost, Habsburška monarhija, skrito sporočilo, France Prešeren, Ivan Mažuranić, Petar Petrovič Njegoš, Kreutz an der Ostsee Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 3477; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
23. Pregelj, Bevk, Kosmač, Šorli, Vuga in literarni kanon : Okrogle obletnice leta 2010Zoran Božič, 2014, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Pet tolminskih književnikov, ki jim zaradi okroglih obletnic rojstva ali smrti letos posvečamo posebno pozornost, ni mogla prezreti nobena slovenska literarna zgodovina, čeprav so jim sestavljavci podeljevali različen kanonični status. Še večje razlike med njimi se pokažejo pri analizi srednješolskih beril, v katerih se pri izbiri avtorjev in njihovih leposlovnih del poleg literarnozgodovinskih uporabljajo tudi druga, predvsem recepcijska merila. Ključne besede: slovenski književniki, literarni kanon, Ivan Pregelj, France Bevk, Ljubka Šorli, Ciril Kosmač, Saša Vuga, srednješolska berila, literarna zgodovina Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 3825; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
24. Odmev na padec avškega meteorita v slovenskem leposlovjuZoran Božič, 2008, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Odmev na padec meteorita v čudežnem zaključku ekspresionistične novele Matkova Tina Ivana Preglja. Ključne besede: meteoriti, Avče, leposlovje, Ivan Pregelj, ekspresionizem, novela, Matkova Tina, Marija Snežnica, Nadavče Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 3559; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
25. Ivan Pregelj: Matkova Tina : Učna verigaZoran Božič, 1996, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Didaktična predstavitev Pregljeve ekspresionistične novele. Ključne besede: slovenska književnost, metodika pouka, srednje šole, učne verige, Pregelj, Ivan: Matkova Tina, didaktika, Gorica, Devica Marija, ekspresionizem, tolminski punt Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 5338; Prenosov: 305 Celotno besedilo (320,61 KB) |
26. Ivan Tavčar, Visoška kronika : Učna verigaZoran Božič, 1994, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Didaktična predstavitev odlomkov iz Tavčarjevega zgodovinskega romana. Ključne besede: slovenska književnost, domače branje, srednje šole, metodika pouka, učne verige, didaktika, Ivan Tavčar, zgodovinski roman, prvoosebni pripovedovalec, lov na čarovnice, Škofja Loka, Visoko, tridesetletna vojna, naklepni umor, poučnost, idealizacija žensk Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 4651; Prenosov: 185 Celotno besedilo (330,84 KB) |
27. Ivan Cankar, Gospod stotnikZoran Božič, 1994, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Didaktična predstavitev znane Cankarjeve črtice. Ključne besede: slovenska književnost, metodika pouka, srednje šole, Cankar, Ivan: Gospod stotnik, didaktika, črtica, Podobe iz sanj, fantastika, prva svetovna vojna, protivojno sporočilo, odhod na fronto Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 5908; Prenosov: 310 Celotno besedilo (196,83 KB) |
28. Simbolika dogajalnega prostora v Matkovi Tini, Sreči in Krstu pri SaviciZoran Božič, 2001, kratki znanstveni prispevek Opis: Za dogajalni prostor v Matkovi Tini, Sreči in Krstu pri Savici je značilna pokrajina ob vodi. Voda simbolično spira krivdo treh osrednjih literarnih oseb, tj. krčmarjeve Tine, Strežkove Tinke in Črtomira, ki so hrepeneli po ljubezni, vendar pa končali kot izobčenci in zakrivili dejanja z usodnimi posledicami. Tina, Tinka in Črtomir so svoj križev pot hodili ob reki Soči, to pa zaznamuje podoba krščanskega svetnika Janeza Nepomuka, zaščitnika pred naraslimi vodami, ki je za to, da bi lahko živela prepovedana ljubezen, žrtvoval svoje življenje. Ključne besede: slovenska književnost, literarni motivi, voda, Prešeren, France: Krst pri Savici, Pregelj, Ivan: Matkova Tina, Kosmač. Ciril: Sreča Objavljeno v RUNG: 14.12.2017; Ogledov: 3673; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
29. Kvantitativni oris romanov Ivana PregljaAnej Žagar, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava kvantitativno analizo romanov primorskega pisatelja Ivana Preglja, ki je ena izmed redkih takega obsega v slovenskem prostoru poleg podobne analize opusa Cirila Kosmača. Izhodišče tovrstnih analiz je elektronska verzija romanov. Analiza slovenskega dela besedil vseh treh romanov je bila opravljena s programskim orodjem Eva in s spletno različico prostodostopnega statističnega oblikovnoskladenjskega označevalnika in lematizatorja za slovenski jezik Obeliks ter vključuje tudi oblikoslovno označitev in lematizacijo celotnega besedila, katere izsledki so bili ročno popravljeni in pregledani. Pri kvantitativni analizi romanov je bila uporabljena statistična metoda, ki prinaša statistične prikaze znakov, črk, besed in povedi. V veliki večini so podatki predstavljeni za vsak roman posebej in za celotno besedilo, dodane so primerjave z rezultati analize besedil Cirila Kosmača. Diplomska naloga prinaša dopolnitve in nadgradnje dosedanjih raziskav o Pregljevih romanih, ki v to smer še niso posegle. Poglavitna dela naloge, seznam vseh lem s podatki o besedni vrsti ter pogostostmi po posameznih romanih in pa seznam delov besedil v tujih jezikih se nahajata v prilogah. Ključne besede: Ivan Pregelj, kvantitativna analiza besedil, statistična metoda, roman, oblikoslovno označevanje, lematizacija, znak, črka, beseda, poved, besedna vrsta. Objavljeno v RUNG: 19.09.2017; Ogledov: 5992; Prenosov: 297 Celotno besedilo (2,64 MB) |
30. Sadovnjak starih sadnih sort v Kojskem v Brdih : Goriško sadje iz preteklosti v prihodnostZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Prezentacija prinaša zgodbe o Luciju Columelli, Ivanu Bolletu, Potopisu Jožefa Levičnika, sadovnjaku v Morskem pri Kanalu, Petoralih in pituralkah, Ojkarstvu od pozebe do obnove, Destileriji Capovilla, knjigah Stare sadne sorte na Goriškem in Sadje sonca ter sadovnjaku Pod skalco. Ključne besede: agronomija, sadjarstvo, visokodebelni travniški sadvnjak, Lucij Columella, Cadiz, Ivan Bolle, Goriške črešnje, Nikolaj II. Romanov, Ernest Klavžar, Jožef Levičnik, Ročinj, Jožef Ušaj, Kmečko branje, Carlo Hugues, Maslinarstvo u Istri, Gianni Vittorio Capovilla, destilerija, pettorali caldi, pituralke Objavljeno v RUNG: 11.09.2017; Ogledov: 3873; Prenosov: 257 Celotno besedilo (19,07 MB) |