Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prešeren - ranjeni labod ali bistrovidni orel? : Predavanje v okviru literarnih druženj (Ubesedovanja)
Zoran Božič, druga izvedena dela

Opis: Predavanje prinaša prikaz razlogov za Prešernov bivanjski pesimizem, primerjavo s Koseskim, problematizacijo prevrednotenja v vedrega pesnika, prikaz zahtevnosti Prešernovih verzov in njihove aktualnosti, predstavitev Mahničevega odnosa do Prešernove ljubezenske poezije, problematizacijo Prešernovega pesniškega upada in pogled na Zdravljico kot državno himno.
Ključne besede: France Prešeren, Julija Primic, Jovan Vesel Koseski, Valentin Vodnik, Anton Mahnič, Ana Jelovšek, Ernestina Jelovšek, Janko Kos, Avgust Žigon, Ivan Prijatelj, Boris Paternu, Anton Slodnjak, Dimitrij Rupel, Janez Janša, Alenka Bratušek, Fran Malavašič
Objavljeno v RUNG: 13.02.2019; Ogledov: 3550; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Gradivo za predmet Slovenska književnost II
Katja Mihurko Poniž, 2018, drugo učno gradivo

Ključne besede: realizem, Janko Kersnik, Fran Celestin, Naše obzorje, Anton Mahnič
Objavljeno v RUNG: 10.01.2018; Ogledov: 4543; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (32,55 MB)

3.
Histerija v diskurzu na Slovenskem do 1. svetovne vojne
Manca Koren, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno, kako se pojem histerija pojavlja v slovenskem diskurzu od prve najdene objave do prve svetovne vojne. V uvodnem delu so zapisane razlage besede histerija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Etimološkem slovarju in Slovarju psihiatričnih izrazov. Sledi opis bolezni in največjih strokovnjakov, ki so se z njo ukvarjali (Jean-Marie Charcot in Sigmund Freud). V naslednjem poglavju je predstavljeno, kako so histerijo zdravili, dojemali in sprejemali v slovenskem prostoru. Nato je obravnavan pojav besede histerija in njenih izpeljank v strokovnem, publicističnem in literarnem diskurzu. Poglavje je sestavljeno iz različnih odlomkov iz teh besedil, ob katerih je razloženo, kako se histerija pojavlja v različnih kontekstih in pomenih.
Ključne besede: histerija, Jean-Marie Charcot, Sigmund Freud, histerija na Slovenskem, Josip Vošnjak, Zofka Kveder, Fran Govekar, Janko Kersnik, Vladimir Levstik, Pavlina Pajk, Adolf Robida
Objavljeno v RUNG: 12.09.2017; Ogledov: 5566; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

4.
The Other in Slovene and Italia Poetry about Trieste in The First Half of the 20th Century
Ana Toroš, prispevek na konferenci brez natisa

Opis: The paper sheds light on the Slovene and Italian poetry about Trieste in the historically turbulent times of the first half of the 20th century. A significant role in this poetry is namely dedicated to the Other (Slovenes or Italians) in the Trieste region. The literary representation that emerged from it contributed to processes of stereotyping in connection with regional strategies of creating cultural meaning and impinged on the spheres of cultural, political, and economic practice. These stereotypes initially took the form of humorous teasing, but in the years before and after WWI turned into enduring judgements of value and lead to discriminatory acts and violence, as they were part of the destructive (war) propaganda: Before the collapse of the Austro-Hungarian Empire, Slovenes were frequently mentioned in the Italian poetry about Trieste, though the references tended to be one-sided since Italian (irredentist) poets, dreaming of the union of Trieste with the Kingdom of Italy, were not interested about the Other in their own right, as a neighbour, but only as an antagonist, uncultured foreigner and threatening barbarian, someone to defeat in order to prevent their dreams of a "Slovenian Trieste" from coming true. In the Italian poetry about Trieste from the interwar period we are faced with the phenomenon of negation or silencing of the Other (Slovenes) – according to the forced Italianization of Slovenes in the fascist era. Effectively, this means that the Slovenes are no more allowed on the literary scene: all the names of the characters living in the Trieste region are strictly Italian, so are the names of villages that originally had a Slovene name. The poems tend to depict the Trieste region as an idyllic place free of any social or national tensions. In the Slovene poetry up until the end of WWI the Other (Italians) mostly appears without any value-laden label attached to it. After WWI the situation changed radically and a firm literary model was established: the good but powerless Slovenians struggling to defeat the Other (Italians), depicted as the cruel, unmoral antagonist, aggressive foreigner.
Ključne besede: lietararna imagologija, stereotipi, Simon Gregorčič, Anton Aškerc, Carlo Mioni, Igo Gruden, Janko Samec
Objavljeno v RUNG: 05.05.2016; Ogledov: 4820; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh