Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregled pridelave grozdja in vina žlahtne vinske trte (Vitis vinifera l.) 'pinela' in 'zelen' v Vipavski dolini : diplomsko delo
Veronika Kos, 2024, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi smo s pomočjo anketiranja pridelovalcev pregledali, na kakšen način se prideluje grozdje in vino pri sortah Vitis Vinifera L. 'Zelen' in 'Pinela' v zgornji Vipavski dolini. Pomembno je, da razumemo, da ti dve sorti rasteta na flišni podlagi in pod submediteranskim podnebjem. Ampelografski opis nam razloži, kako ti dve sorti ločimo od ostalih. V nadaljevanju smo s pomočjo anketiranja pridelovalcev teh dveh sort dobili vpogled v način pridelave grozdja, tipe rezi, uporabo ukrepa razlistanja in ugotovili, da je večina vinogradov obrnjenih na vzhod ali zahod. V povprečju dosega mošt/grozdje sorte 'Zelen' višji pH kot sorta 'Pinela', kar tudi vzporedno pojasni, da ima 'Zelen' nižje kisline. Količina pridelanega grozdja se vsako leto povečuje, v grafu lahko vidimo enakomerno rast pri sorti 'Zelen', nekoliko manj enakomerno pa pri sorti 'Pinela', kar je posledica zunanjih dejavnikov. Iz ankete je razvidno, da se tako pri maceraciji kot tudi pri skladiščenju največkrat uporabljajo posode iz nerjavečega jekla, nekateri pa uporabljajo tudi lesene sode.
Ključne besede: diplomske naloge, pinela, zelen, Vipavska dolina, pridelava, vino, grozdje
Objavljeno v RUNG: 21.03.2024; Ogledov: 140; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (990,51 KB)

2.
V Vipavski dolini razvijajo turizem doživetij
Ivana Zajc, 2020, drugi sestavni deli

Opis: Obiskovalcem ponujajo množico nepozabnih izkušenj - od kuhanja s slabovidnimi do ogleda sončnega zahoda.
Ključne besede: Vipavska dolina, razvoj turizma, doživetja
Objavljeno v RUNG: 08.11.2021; Ogledov: 1511; Prenosov: 8
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Zgodovina vinogradništva na Vipavskem
Marijana Živković, 2021, diplomsko delo

Opis: V pestri in bogati zgodovini slovenskega naroda se je težko opredeliti, kateri kraj najbolj izstopa po svoji avtentičnosti in zanimivosti. Pri vsaki tovrstni primerjavi je Vipavska dolina vedno v prvem planu predvsem zaradi svoje raznovrstnosti in hitre spremenljivosti, ki jo zaznamuje že od zgodnjega antičnega obdobja do sodobnih časov. V tem zanimivem potovanju skozi čas obstaja ena stalnica, nespremenjena, značilna za Vipavsko dolino in njene prebivalce – to je vinogradništvo, gojenje vinske trte, pridelava grozdja in vina. Vinska trta je na Vipavskem prisotna skozi vso zgodovino, ne glede na prebivalstvo, ki je tam ustvarjalo svoj lastni obstoj in prihodnost. Včasih so to bili Rimljani na svojem pohodu ustvarjanja mogočnega imperija, Kelti, Slovani, Habsburžani, Italijani. Dolina pa je že nekaj stoletij neločljiv del slovenskega nacionalnega ozemlja, ki soustvarja zgodovino in prihodnost slovenskega naroda. Vinogradništvo je pomemben segment ekonomskega področja Vipavske doline. Zasnovano je predvsem na izrednih naravnih pogojih, ki prebivalce Vipavske doline že od nekdaj usmerjajo h gojenju vinske trte. Vinska trta je zaradi tega vedno bila eden od pomembnih virov blaginje na Vipavskem. Vinogradništvo, kot vse druge ljudske dejavnosti, pa so pogosto spodbujali in omejevali različni politični in socialni dejavniki, kot so vojne, spremembe meja, spremembe družabne ureditve, preseljevanja ljudstev, bolezni in epidemije. Namen diplomskega dela je sistematičen prikaz zgodovinskega razvoja vinogradništva na Vipavskem od antičnih časov do sodobnih trendov. Predvsem pa je bilo pomembno vinogradništvo umestiti v širši kontekst družbenega in ekonomskega razvoja na slovenskem ozemlju ter v kontekst naravnih pogojev, ki usmerjajo prebivalce Vipavske doline k vinogradništvu in pridelavi vina.
Ključne besede: Vipavska dolina, vinogradništvo, vinska trta, zgodovinski razvoj
Objavljeno v RUNG: 06.08.2021; Ogledov: 2143; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (647,64 KB)

4.
Pinela od vinograda do kozarca
Jan Reščič, 2019, druga izvedena dela

Opis: Predavanje na dogodku v okviru Tedna Univerze - Pinela od vinograda do kozarca
Ključne besede: pinela, sorta, značilnosti, pridelava grozdja in vina, vinogradništvo, Vipavska dolina
Objavljeno v RUNG: 06.01.2020; Ogledov: 3134; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Priložnost za še večji razvoj kulturnega turizma
2019, intervju

Ključne besede: simpozij Leonardo da Vinci, 500. obletnica smrti, Vipavska dolina, kulturni turizem, intervjuji
Objavljeno v RUNG: 30.10.2019; Ogledov: 3039; Prenosov: 0

6.
7.
8.
Razpoložljivost hranil za vinsko trto v Vipavski dolini
Jan Reščič, vabljeno predavanje na konferenci brez natisa

Ključne besede: hranila, prehrana, gnojenje, vinska trta, kakovost, Vipavska dolina
Objavljeno v RUNG: 11.02.2019; Ogledov: 4005; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Stare sadne sorte na Goriškem
Zoran Božič, druga izvedena dela

Opis: Predstavitev preteklosti in sedanjosti goriškega sadjarstva (s poudarkom na Vipavski dolini) in sadovnjaka Pod skalco v Brdih.
Ključne besede: sadjarstvo, visokodebelni sadovnjak, Goriška, Brda, Vipavska dolina, ekološka proizvodnja, Ivan Bolle, Jožef Ušaj, Ernest Klavžar, drevesnice, češnje, marelice, fige, breskve, slive, jablane, hruške, gnojenje, fitofarmacevtska sredstva, škodljivci, stare sorte
Objavljeno v RUNG: 22.03.2018; Ogledov: 4393; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Zakaj je burja najmočnejša v Vipavski dolini?
Samo Stanič, 2017, intervju

Opis: Ste se kdaj spraševali, zakaj je burja pri nas najmočnejša prav v Vipavski dolini? "Kriva" je pravzaprav reliefna slika Vipavske doline: burja je namreč pojav, ki nastane na zavetrni strani gorskih verig, kjer zaradi toka hladnega zraka čez oviro nastanejo močni pobočni vetrovi. Pojav je povezan s prisotnostjo toplih zračnih mas v nižinah JZ Slovenije in stabilnih hladnih zračnih mas nad osrednjo Slovenijo, ki se ob gorski pregradi prelivajo v dolino. Razgiban relief JZ Slovenije, ki se v manj kot tridesetih kilometrih preko Kraške planote in Vipavske doline dvigne na planoto Trnovskega gozda tudi s 1500 m nadmorske višine namreč omogoča razvoj burje v Vipavski dolini, katere poglavitna značilnost so močni sunki.
Ključne besede: burja, daljinsko zaznavanje, lidar, Vipavska dolina
Objavljeno v RUNG: 05.03.2018; Ogledov: 4790; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh