Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Ogrevanje: Prihodnost je v sodobnih daljinskih sistemih z nadzorovanimi emisijami : Ogrevanje na lesno biomaso
Julijana Bavčar, 2017, intervju

Opis: V Sloveniji je raba lesne biomase, ki je imamo kot gozdnata država na pretek, za ogrevanje stavb kot obnovljivi vir energije po eni strani priporočena, po drugi pa je povezana s povečanimi izpusti za zdravje nevarnih trdnih delcev. O optimalni rabi tega vira, ki kar najbolj zmanjša emisije, smo se pogovarjali z dr. Henrikom Gjerkešem z Gradbenega inštituta ZRMK in docentom na Univerzi v Novi Gorici. Najbolj učinkovit in do okolja prijazen način ogrevanja na lesno biomaso so po njegovih besedah sodobni sistemi daljinskega ogrevanja, ki so bistveno bolj nadzorovan proces od individualnih kurišč.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, lesna biomasa, sistem daljinskega ogrevanja, kogeneracija, plazemsko uplinjanje
Objavljeno v RUNG: 23.01.2018; Ogledov: 4861; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
TRAJNOSTNI UČINKI TEHNOLOGIJ ZA ZMANJŠANJE IZPUSTOV CO2
Dejan Jerič, 2016, diplomsko delo

Opis: Zniževanje emisij toplogrednih plinov, s čemer bi prispevali k preprečevanju klimatskih sprememb ter sledili zahtevam določenih v zakonodaji, je možno z izboljšanjem učinkovitosti naprav, ki so vir emisij in s povečanjem uporabe obnovljivih virov energije. V zadnjem desetletju se, kot ena od rešitev za zmanjšanje emisij CO2 kaže tudi tehnologija zajema in shranjevanja CO2, ki je ekonomsko zelo potratna, poleg tega pa vplivi slednje na okolje niso še do potankosti raziskani. Oba navedena razloga narekujeta razvoj novih tehnologij, kot so tehnologija elektro redukcije, termo redukcije in katalitične pretvorbe CO2. Vse tri navedene tehnologije pretvarjajo CO2 v gorivo na mestu izvora Diplomsko delo podaja pregled tehnologij za zmanjšanje izpustov CO2 ter trajnostni vidik za shranjevanje CO2 v Sloveniji in pretvorbo CO2 v gorivo. V nalogi so tudi predstavljene tehnologije za pridobivanje goriva direktno iz CO2 na mestu izvora. Glede na trenutno stanje razvoja lahko sklepamo, da bi se tehnologija pretvorbe z uporabo sončne energije lahko začela učinkovito uporabljati šele čez nekaj let.
Ključne besede: emisije CO2, zmanjševanje emisij CO2, tehnologija zajema in shranjevanja ogljika, obnovljivi viri energije, tehnologije pretvorbe CO2 v gorivo, uplinjanje, kogeneracija
Objavljeno v RUNG: 27.09.2016; Ogledov: 5949; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

7.
Model prehoda v trajnostno krožno ekonomijo v občini Kočevje
Valter Pisk, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen model prehoda v trajnostno krožno ekonomijo v občini Kočevje kot podlaga za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer v občini. Koncept krožnega gospodarstva temelji na načelu identifikacije in čim večjega izkoriščanja lokalnih potencialov ter dviga dodane vrednosti v lokalnem okolju z vsemi multiplikativnimi učinki, ki pri tem nastanejo. Največji razvojni potencial občine Kočevje predstavlja gozd, ki še ni izkoriščen v zadostni meri. Koncept temelji na izhodišču, da z območja občine ne odide noben hlod neobdelan in da se lesna biomasa izkoristi v največji možni meri. To vključuje celovito, trajnostno gospodarjenje z gozdom, sečnjo in spravilo hlodov ter pripravo lesa za proizvode z višjo dodano vrednostjo ob istočasni izrabi manjvrednega lesa in ostankov za proizvodnjo električne in toplotne energije. Celovitost trajnostne verige lesa zahteva vključitev socialnega podjetništva, izobraževanje kadrov, dodatno usposabljanje zaposlenih in ohranjanje obstoječih oziroma ustvarjanje novih zelenih delovnih mest. Osrednji del modela predstavlja postavitev centra predelave lesa za celovito ravnanje z lesno biomaso. Krožni proizvodni proces, začet z zbiranjem lesne biomase z vsemi elementi, se nadaljuje z žagalno linijo za proizvodnjo žaganega lesa in se sklene s sušilnicami, ki deskam povišajo dodano vrednost, ter kogeneracijskim sistemom s procesom uplinjanja lesne biomase za proizvodnjo električne in toplotne energije kot sekundarnih produktov. Učinki modela so prikazani v kontekstu ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika. Nedvomne okoljske učinke predlaganega modela dopolnjujeta oceni o več kot 4 milijonih EUR dobička in 45 novih zelenih delovnih mestih v prvih 15 letih obratovanja. Predlagani koncept je primer racionalne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije in ponuja priložnost za razvoj lokalnih skupnosti, oživitev lesnopredelovalne industrije in dvig konkurenčnosti gospodarstva v Sloveniji.
Ključne besede: energija, kogeneracija, krožna ekonomija, lesna biomasa, lokalna skupnost, potencial, trajnost
Objavljeno v RUNG: 12.05.2016; Ogledov: 7814; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

8.
Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh