Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza mikroplastike v izbranih površinskih in podzemeljskih kraških vodah
Lara Valentić, 2018, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo se osredotočili na postojnsko in škocjansko območje, kjer so bila opravljena vzorčenja ponikalnic Pivke in Reke z delom njunih porečij ter jamami, ki so z rekama povezane. Vzorčenja smo opravili v površinskem toku obeh ponikalnic, iztoku iz čistilne naprave v Postojni in Ilirski Bistrici, v različnih vodnih telesih v jamah (ponvicah, lužah in podzemeljskem toku ponikalnic) ter deževnici na obeh območjih. V okolici Postojne smo vzorčili izvir Malni, ki celotno Pivško kotlino oskrbuje s pitno vodo, in površinski tok reke Unice na Planinskem polju. Na škocjanskem območju smo vzorčili iztok iz smetišča Globovnik pri Ilirski Bistrici, umetno jezero Mola, izvire Timave in izvir Brojenca, ki se neposredno izlivajo v Jadransko morje. Kjer je bilo mogoče, smo odvzeli tudi vzorce sedimenta. Skupno je bilo z obeh območij zbranih 58 vzorcev vode in 29 vzorcev sedimenta. Izmed vseh 87 vzorcev je bila mikroplastika prisotna v 31 vzorcih – 26 je bilo vodnih vzorcev, mikroplastiko pa je vsebovalo tudi 5 vzorcev sedimenta. Vzorci sedimenta z mikroplastiko so bili najdeni izključno na škocjanskem območju. Mikroplastika je bila najdena tudi v vzorcih deževnice.
Ključne besede: mikroplastika, kraške vode, Postojnska jama, Škocjanske jame, porečje, vodni vzorci, vzorci sedimenta
Objavljeno v RUNG: 30.08.2018; Ogledov: 5013; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (22,17 MB)

2.
Inventarizacija vodne favne v izbranih jamah na Kočevskem
Mateja Pečnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo pripravili seznam taksonov in prikazali razlike v sestavi favne petih izbranih jam na Kočevskem v sklopu projekta »LIFE KOČEVSKO: LIFE13 NAT/SI/000314: HT 8310 - Jame, ki niso odprte za javnost in Človeška ribica (Proteus anguinus)«. Izbrali smo tako onesnažene kot neonesnažene jame, da bi lahko primerjali razliko v najdenih vodnih taksonih proučevanih jam. Ugotavljali smo število stigobiontov v primerjavi s številom nestigobiontskih organizmov. Zanimala nas je tudi zastopanost jamske vodne favne po posameznih jamah, ujemanje različnih kemijskih parametrov s številom taksonov, število taksonov glede na medsebojno oddaljenost jam in kdo so potencialni onesnaževalci jamskih vod na proučevanem območju. Analize so pokazale, da je sestava taksonov v posameznih jamah odvisna predvsem od stopnje onesnaženosti vodnega telesa in mikrohabitata vzorčenja vsake jame posebej. Ugotovili smo, da so si v splošnem vse proučevane jame favnistično podobne, hkrati pa imajo določene posebnosti v sestavi organizmov. Jame se razlikujejo po številu taksonov, kot tudi v pestrosti. Rezultate smo primerjali s podatki v starejših zapisih Katastra jam IZRK ZRC SAZU in Jamarske zveze Slovenije. Kljub razlikam v metodologiji zbiranja podatkov lahko sklepamo, da so naši izsledki in zaključki raziskav podobni zapisanim v literaturi. Na koncu smo s predlogi želeli spodbuditi dobro prakso skrbi za jame, jamske vode in ohranjanje habitatov na proučevanem območju.
Ključne besede: inventarizacija podzemeljskih organizmov, Kočevsko, jame, kras, onesnaženost, kraške vode.
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 7000; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh