Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Kako »pametne« so lahko soseske pri oskrbi z energijo?
Henrik Gjerkeš, prispevek na konferenci brez natisa

Ključne besede: Trajnostna energija, lokalna oskrba z energijo, soseska
Objavljeno v RUNG: 25.01.2018; Ogledov: 3198; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

12.
Ogrevalni sistemi : Prenova večstanovanjske stavbe
2018, radijski ali tv dogodek

Opis: Naše stavbe porabijo več energije kot energija in transport. Po drugi strani prav zgradbe, v katerih živimo, predstavljajo največji varčevalni potencial, sploh če poskrbimo za dobro izolacijo fasade, podstrešja in drugih delov hiše, z zamenjavo ogrevalnega sistema in zamenjavo oken pa bi se poraba energije lahko zmanjšala tudi za 50 in celo več odstotkov.Stanovalci bloka na Vranskem so se zato odločili za temeljito energetsko prenovo stavbe, ki danes predstavlja dobro prakso v Sloveniji in študijski primer tudi za strokovnjake na področju energetike.
Ključne besede: Oskrba z energijo, prenova stavb, učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije
Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 4519; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

13.
Celovita analiza stroškov za ogrevanje stavb : Sodobni ogrevalni sistemi
Henrik Gjerkeš, 2017, strokovni članek

Opis: Gospodinjstva se pri izbiri vira za ogrevanje v prvi vrsti ozirajo na družinski proračun, v bistveno manjši meri pa na odločitve o načinu in viru ogrevanja vplivajo drugi vidiki trajnosti. Zato je toliko pomembneje, da se ob približno enaki stroškovni učinkovitosti različnih načinov ogrevanja objektivno seznanijo tudi z drugimi vplivi. Analiza pokaže, da so seživljenjski stroški najvišji, če se ogrevamo z UNP ali električnimi uporovnimi grelci vseh oblik, in to ne glede na to, da so stroški investicije v en in drugi ogrevalni sistem najnižji med vsemi. Neglede na močno fluktuacijo cene ELKO ostaja drag energent z nepredvidljivo ceno v prihodnosti, ki v letu 2017 kaže trend rasti. Kljub relativno nizkim stroškom investicije bo tudi v prihodnje ogrevanje z ELKO drago, zato pričakujemo nadaljnje opuščanje njegove rabe za ogrevanje gospodinjstev iz ekonomskih, pa tudi okoljskih razlogov. Podobno velja tudi za zemeljski plin, ki je sicer iz vidika vseživljenjskih stroškov ugodnejši, vendar je fosilno gorivo in ne izpolnjuje sNES kriterijev o deležu OVE pri oskrbi stavbe z energijo. Na drugi strani so toplotne črpalke, ki so okolju prijazen način ogrevanja stavb z najnižjimi vseživljenjskimi stroški. Poleg ekonomske učinkovitosti izkoriščajo od 80 (zrak/voda) do 87 % (voda/voda) OVE pri svojem delovanju, s čimer izpolnjujejo sNES kriterije. Še pomembneje za nas in naše zanamce pa je, da s toplotnimi črpalkami ogrevamo naše domove na okolju prijazen način. V nasprotju s splošnim mnenjem analiza pokaže, da so vseživljenjski stroški sistemov na drva in na pelete relativno visoki, saj pri celoviti prenovi pri današnjih cenah presegajo vseživljenjske stroške kotla na ELKO. Pri kotlih na polena je razlog relativno visoka investicija (ki mora vključevati dovolj velik zalogovnik toplote za optimalno delovanje), pri peletih pa ob nekaj nižji investiciji relativno visoka cena energenta. Ne glede na to je potrebno lesno biomaso kot domači obnovljivi vir vedno upoštevati pri tehtanju ob izbiri novega ogrevalnega sistema. Manjvreden les se uporablja predvsem za ogrevanje z zgorevanjem v individualnih kuriščih in predstavlja prevladujoč energent v slovenskih gospodinjstvih. Je lokalni OVE in relativno poceni gorivo, vendar moramo biti pozorni na kakovostno izbiro kotla, ki omogoča zmanjšanje nekaterih neželenih učinkov, ki se še posebej manifestirajo v emisiji in povišani koncentraciji trdih delcev v atmosferi.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, energenti, trajnostna oskrba stavb z energijo, toplota, ogrevanje
Objavljeno v RUNG: 23.01.2018; Ogledov: 3870; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
Gotrawama : smernice - čezmejni sistem za upravljanje z vodami na območju Gorice in Nove Gorice
2015, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: urbanizem, oskrba z vodo, Italija, Slovenija, evropski projekti
Objavljeno v RUNG: 05.11.2015; Ogledov: 5062; Prenosov: 34
URL Povezava na celotno besedilo

15.
Oskrba s pitno vodo v Zgornji Bohinjski dolini in na planinskih postojankah, ki jih naselja obsegajo : diplomsko delo
Tamara Dobravec, 2015, diplomsko delo

Opis: Na obravnavanem območju Zgornje Bohinjske doline (Jereka, Bohinjska Češnjica, Srednja vas, Studor in Stara Fužina) in na planinskih postojankah, ki jih naselja katastrsko obsegajo, javne oskrbe s pitno vodo z izjemo naselja Stare Fužine ni. V Bohinjski Češnjici, Srednji vasi in Studoru so prebivalci priključeni na mreže lokalnih vodovodov, ki so v upravljanju vodovodnih zadrug, v Jereki pa so prebivalci odvisni od lastnih virov pitne vode. Dezinficiranje se redno uporablja le na dveh zajetjih in sicer na javnemu zajetju Voje, ki oskrbuje Staro Fužino in zajetju Ribnica, ki oskrbuje Srednjo vas. V nalogi sem s pomočjo obstoječih analiz, anketiranja in terenskega pregleda območij raziskala način oskrbe in mikrobiološko ter fizikalno-kemijsko kakovost pitne vode v naseljih in na planinskih postojankah. Določila sem rabo prostora na napajalnih območjih in sklepala na potencialne onesnaževalce. Raziskava je pokazala, da je kakovost vode v naseljih razmeroma dobra, občasno prihaja do mikrobiološkega onesnaženja, katerega vzrok je pašništvo v zaledju ali neurejenost odpadnih voda. Zaradi neprimerne lege, zgradbe in nezavarovanosti zajetja, voda ni pitna skoraj v polovici obravnavanih planinskih postojank. Ugotovila sem, da so vodovarstvena območja določena samo za zajetje Voje in bi bila nujna določitev še za ostala zajetja, saj so ključnega pomena za ohranjanje kakovosti pitne vode.
Ključne besede: pitna voda, javni vodovodi, planinske postojanke, oskrba s pitno vodo, zajetja, diplomske naloge
Objavljeno v RUNG: 27.03.2015; Ogledov: 5794; Prenosov: 462
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

16.
Zunanja oskrba notranjega transporta Iskra Avtoelektrika
Matej Frančeškin, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: diplomske naloge, podjetja, zunanja oskrba, operativni lizing, transport, ekonomska ocena
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 4666; Prenosov: 413
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
Primerjava oskrbe proizvodnje z ležaji iz Evrope in Kitajske
Jernej Ušaj, 2007, diplomsko delo

Ključne besede: diplomske naloge, nabavni trgi, nabavni izračuni, ekonomska upravičenost, oskrba
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 5692; Prenosov: 404
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

18.
Analiza rabe in oskrbe z energijo v občini Miren-Kostanjevica
Boštjan Mljač, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: diplomske naloge, lokalni energetski koncepti, raba energije, oskrba z energijo
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 4950; Prenosov: 386
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

19.
20.
Oskrba s pitno vodo na hribovitem območju na Pokljuki
Elizabeta Mavrič, 2013, diplomsko delo

Ključne besede: pitna voda, lastna oskrba, vodna zajetja, javni vodovodi, Pokljuka, diplomske naloge
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 5796; Prenosov: 489
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh