71. Obaravnava taboriščne poezije slovenskih pesnicElbasana Gaši, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavam pesniške opuse avtoric Erne Muser, Vere Albreht in Katje Špur, ki so preživele vojno, pri tem pa osrednji poudarek namenim prikazu in obravnavi taboriščne poezije. Taboriščna poezija je pri Erni Muser zajeta v ciklu Ne zlomiš src, iz njene edine zbirke Vstal bo vihar (1946). Drugi dve pesnici sta svoje pesmi združili v zbirki Ravensbriške pesmi (1977). V svoji nalogi se osredotočam na zgodovinske okoliščine nastanka taboriščne poezije in njeno umestitev v književnost narodnoosvobodilnega boja ter v širše literarne tokove tistega časa. Motivno-tematska in slogovna analiza pokaže, da se pesmi avtoric med seboj razlikujejo tako vsebinsko kot slogovno, kar kaže na vplive različnih, pogosto nasprotujočih si literarnih smeri tistega obdobja. Nekatere pesmi obravnavanih avtoric po svoji kvaliteti odstopajo od glavnine taboriščne poezije in upravičujejo svojo reprezentativnost v njenem okviru. S tem dodatno potrjujejo ugotovitev Novak-Popov, ki med izjeme od prevladujoče “šablonskosti, klišejskosti in shematiziranosti” (Novak-Popov, 1986, str. 203) taboriščne poezije uvršča tudi pesnici Katjo Špur in Erno Muser (Novak - Popov, 1986). Menim da, tudi Vera Albreht v vsaj dveh pesmih presega meje tega žanra.
Ključne besede: Taboriščna poezija, koncentracijska taborišča, nacizem, fašizem, narodnoosvobodilni boj, Osvobodilna fronta, partizanska poezija, druga svetovna vojna, žensko pesništvo, Ravensbrück.
Objavljeno v RUNG: 29.09.2016; Ogledov: 6574; Prenosov: 317
 Celotno besedilo (538,11 KB) |
72. |
73. Pesnica Ljubka Šorli in njen Venec spominčic možu na grob v luči PrešernovegaZoran Božič, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Poetika Ljubke Šorli se pretežno zgleduje po oblikovnih vzorcih slovenskega pesniškega prvaka Franceta Prešerna, njen pesniški jezik pa izhaja iz preproste in melodične pesniške besede rojaka Simona Gregorčiča. Sonetni venec, ki ga je posvetila svojemu
možu Lojzetu Bratužu, ne more skriti podobnosti s Prešernovo umetnino, posvečeno Juliji Primic. Ta podobnost ne vključuje samo zunanjih, formalnih sestavin, temveč obe pesnitvi povezujejo tri vodilne teme: ljubezen, narod in poezija, ki ima v Prešernovi
pesnitvi isto vlogo kot pri Ljubki Šorli religija. V obeh primerih gre za idealiteto, ki omogoča izhod iz bivanjske stiske lirskega subjekta. Če je pri Prešernu njegovo
narodnoozaveščevalno poslanstvo poudarjeno, je pri Šorlijevi prikrito; Prešeren je ubesedil pesem upanja, Ljubka Šorli pesem večnega in žalostnega spomina. Ne glede na pomembno razliko v slogovnem prijemu je v obeh pesnitvah temeljni odnos med lirskim
subjektom in idealiteto izrazito disharmoničen.
Ključne besede: literarni kanon, klasičen pesniški izraz, sonetni venec, France Prešeren, Lojze Bratuž, ljubezenska poezija, domoljubje, religiozna tematika, disharmonija
Objavljeno v RUNG: 18.07.2016; Ogledov: 4833; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
74. Slovenska literatura na stičišču kulturAna Toroš, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Opis: Prispevek obravnava sodobno slovensko literaturo iz Goriške, Tržaške in Videmske pokrajine (Rezija, Beneška Slovenija), torej literaturo, ki nastaja v Furlaniji – Julijski krajini, v Italiji, ob meji s Slovenijo. Na primerih del posameznih avtorjev (Viljem Černo, Silvana Paletti idr.) so prikazane nekatere značilnosti te literature, med katerimi gre izpostaviti osredotočenost avtorjev na vprašanje obstoja slovenske skupnosti v Italiji in s tem povezano refleksijo o jeziku, identiteti, meji ter »Drugem« v tem prostoru.
Ključne besede: slovenska poezija, manjšinska literatura, Trst, Gorica, Rezija, Beneška Slovenija
Objavljeno v RUNG: 01.07.2016; Ogledov: 4427; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
75. |
76. Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcijaZoran Božič, 2010, doktorska disertacija Opis: Disertacija obravnava dva problemska sklopa: poezijo Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih za pouk književnosti od leta 1850 do leta 2010 ter recepcijo Prešernovih pesmi skozi čas in v sodobnosti. V prvem problemskem sklopu razkriva dejavnike in postopke šolske kanonizacije Prešerna ter razvoj didaktizacije beril v smeri učne knjige za samostojno delo z besedilom. V drugem problemskem sklopu raziskuje posebnosti pri razumevanju, doživljanju in vrednotenju Prešernovih pesmi ter načine za njihovo čimbolj učinkovito šolsko predstavitev.
Glede na to, da se je kanonizacija Prešerna začela že za časa njegovega življenja, je bil seveda vseh 160 let kanonski avtor, vendar pa kljub nenehnemu označevanju Prešerna za "največjega slovenskega pesnika" po številu besedilnih enot v berilih ni bil vedno prvi avtor, pač pa so ga večkrat prehitevali mlajši književniki, ki so bolj ustrezali trenutnim afinitetam sestavljavcev srednješolskih beril. Predvsem v drugi polovici 19. stoletja in tudi kasneje je bil zaradi negativnega odnosa šolskih oblasti do ljubezenske poezije izbor Prešernovih pesmi praviloma manj primeren (na nižji stopnji je bil največkrat objavljen sonet Memento mori, na višji stopnji pa cikel Soneti nesreče), nekatere ljubezenske pesmi pa so celo cenzurirali.
Od druge polovice 19. stoletja do danes se je razvijal didaktični instrumentarij srednješolskih beril (najprej so začeli dodajati stvarne opombe, kasneje pa še vprašanja in naloge za dejavno razčlembo leposlovnega besedila), vendar so še zlasti v obdobju po drugi svetovni vojni nekateri sestavi beril didaktično pomenili izrazito nazadovanje. Od sedemdesetih let dalje berila vključujejo tako literarnovedne vsebine kot vprašanja in naloge, sodobna berila pa se praviloma (izjema je npr. antološki sestav Krakar 2003) razvijajo v smeri vezanega berila z relativno majhno ponudbo leposlovnih besedil.
Zgodovinski pregled je pokazal, da so imeli težave z razumevanjem Prešernovih pesmi že njegovi sodobniki, kasneje pa tudi izobraženci, celo poznavalci Prešerna. Empirični preizkusi med slovenskimi srednješolci potrjujejo visoko recepcijsko zahtevnost Prešernove poezije. Nekatere osrednje Prešernove pesmi (npr. Krst pri Savici) zahtevajo izjemno gostoto dodanih opomb, zato je najustreznejše didaktično sredstvo za boljše razumevanje in doživljanje oblikovno in slogovno zahtevne klasične poezije dodana prozifikacija, kar so v celoti potrdili tudi rezultati pedagoškega eksperimenta.
Ključne besede: poezija, Prešeren, didaktika, recepcija, kanonizacija, srednja šola, berilo, kanonizacija, prozifikacija, pedagoški eksperiment
Objavljeno v RUNG: 12.05.2016; Ogledov: 5883; Prenosov: 204
Celotno besedilo (10,63 MB) |
77. Sprejemanje Prešernovih pesmi: razumevanje,nerazumevanje, oboževanjeZoran Božič, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Prva mnenja o recepcijski zahtevnosti Prešernovih pesmi so se pojavila že v času njegovega življenja, obsežne razlage pesmi in opozorila na napake v razumevanju pa dokazujejo, da imajo
težave s Prešernovo poezijo tudi izobraženci. Raziskava Bože Krakar Vogel je potrdila zelo slab kognitivni odziv celo pri študentih slovenistike, s tem da le-ti Prešernove pesmi vseeno visoko vrednotijo, kar lahko pojasnimo z mitičnimi razsežnostmi nacionalnega pesniškega prvaka. Primerjava
Krsta pri Savici z Jenkovim Ognjeplamtičem razkriva, zakaj je Prešernova romantična pesnitev recepcijsko bolj zahtevna, to spoznanje pa potrjuje empirična raziskava v prvem letniku
ekonomske gimnazije, ki je izpričala izjemno slabo razumevanje Krsta pri Savici.
Ključne besede: Prešeren, poezija, recepcija, razumevanje, nacionalni mit
Objavljeno v RUNG: 31.03.2016; Ogledov: 4293; Prenosov: 233
Celotno besedilo (221,88 KB) |
78. A. Gradnik, Eros-Thanatos, prefazione, scelta e traduzione a cura di F. Ferluga-Petronio : ztt-est, Trieste 2013, pp. 174Ana Toroš, 2015, recenzija, prikaz knjige, kritika Opis: Nel 2013 è stata pubblicata dallo Založništvo tržaškega tiska – Editoriale stampa triestina
(ztt-est) – l’antologia Eros-Thanatos di Alojz Gradnik a cura di Fedora Ferluga-Petronio. Alojz
Gradnik (1882-1967), uno dei maggiori poeti sloveni nonché famoso traduttore, nacque nel Collio
412 Studi Slavistici xii (2015)
Ključne besede: Alojz Gradnik, Fedora Ferluga- Petrnio, prevodi, slovenska poezija, Brda
Objavljeno v RUNG: 29.03.2016; Ogledov: 5225; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
79. Med literaturo in novomedijsko umetnostjo : sonetoidni spletni projekt Vuka Ćosića in Tea SpillerjaAleš Vaupotič, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Članek se ukvarja z vprašanjem, ali obstaja literarnost v "novomedijskem objektu" (Manovič). Kot primer novomedijske ustvarjalnosti so obravnavane spletne strani, ki generirajo sonetom podobne besedilne oblike, ob čemer se zastavlja vprašanje novomedijskega soneta ter novomedijske poezije na splošno. Projekti Vuka Ćosića in Tea Spillerja so primeri novomedijske besedilnosti, zgrajene v odnosu med avtorjevim nadzorom besedilnih elementov ter odprtostjo besedila za uporabnikove intervencije.
Ključne besede: digitalna literatura, spletna poezija, sonet, kibertekstualnost, novi mediji, literarnost
Objavljeno v RUNG: 21.12.2015; Ogledov: 5105; Prenosov: 30
 Povezava na celotno besedilo |
80. |
