Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Usvajanje načela maksimiziranja predpostavke v kontekstu slovenskih glagolov 'misliti' in 'vedeti'
Manca Mušič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na pragmatično načelo maksimiziranja predpostavke (Maximize Presupposition). Uporabljeni so bili rezultati eksperimentalne študije, ki je vključevala slovenska glagola misliti in vedeti. Glavni cilj raziskave je bil preveriti, pri kateri starosti je možno pri otrocih zaslediti poznavanje načela maksimiziranja predpostavke, njihovo zmožnost izračuna sklepov, ki jih načelo sproži, in izbire optimalne alternative. V eksperimentu sta sodelovali skupini otrok v starosti 5 in 7 let. Uporabljena metodologija in gradivo sta temeljila na referenčni študiji Stateve in drugih (2017), ki je proučevala vlogo dvojezičnosti na usvajanje načela. Rezultati magistrskega dela napeljujejo na obstoj razvojne osi usvajanja načela pred sedmim letom ter odpirajo vprašanja glede usvajanja faktivnega glagola vedeti pri petih letih.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ... pragmatika, jezikoslovje, usvajanje jezika, psiholingvistika, slovenščina...
Ključne besede: pragmatika, jezikoslovje, usvajanje jezika, psiholingvistika, slovenščina
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 3193; Prenosov: 132
.pdf Polno besedilo (1,25 MB)

2.
Razvoj slovničnih in kognitivnih zmožnosti večjezičnih otrok v primerjavi z enojezičnimi
Franc Vaupotič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na primerjavo med enojezičnimi in dvojezičnimi otroki, ne da bi se ozirali na njihovo jezikovno zmožnost in delovni spomin. Predstavljam rezultate eksperimentalne študije, ki obsega dve vrsti testov. Glavni cilj raziskave je odgovoriti na vprašanje, ali obstaja povezava med jezikovnim razvojem in delovnim spominom ter ovrednotiti vlogo dvojezičnosti v tem kontekstu. Zanima me, ali obstaja razlika v slovničnih in kognitivnih sposobnostih med enojezičnimi govorci slovenskega in zgodnje slovensko-italijanskega dvojezičnega jezika. V eksperimentu so sodelovali otroci, stari 10, 12 in 14 let. V tem delu sem sledil modelu preučevanja dvojezičnega razvoja otrok, uporabljenega v štirih študijah: Bialystok in drugi (2010), ki primerjajo besedišče večjezičnih govorcev z enojezičnimi; Stateva in drugi (2021), ki preiskujejo vpliv dvojezičnosti na pragmatične sposobnosti; Antonio in Katzos (2017), ki raziskujeta potencialni vpliv večjezičnosti na razumevanje posledic ter Stepanov in drugi (2020), ki proučujejo vpliv dvojezičnosti na delovni spomin. Rezultati dela kljub nekaterim dvomom kažejo številne prednosti večjezičnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: večjezičnost, enojezičnost, usvajanje jezika, pragmatika
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 821; Prenosov: 35
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh