1. |
2. Zakaj velika okrogla rdeča čestitka in ne rdeča velika okrogla čestitka? Poskus razlage nezaznamovane stave pridevnikovFranc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Nezaznamovana stava kakovostnih pridevnikov znotraj levega prilastka je univerzalna. Pridevniki za velikost, obliko in barvo se tako najpogosteje pojavljajo ravno v tem vrstnem redu. V slovnici lahko ta vrstni red opišemo na različne načine, vendar mora jezikoslovje pojasniti tudi, od kod ta vrstni red izhaja. Da bi odgovorili na to vprašanje,
se v prispevku omejimo na hipotezo, da je ta vrstni red osnovan na lastnostih nejezikovne kognicije. Predstavimo psihološki zaznavni eksperiment, s katerim smo hipotezo preverjali, in rezultate eksperimenta, ki hipotezo potrjujejo.
Ključne besede: kakovostni pridevniki, besedni red, izvor slovničnih pravil, slovnica in zunajjezikovna kognicija, tvorbena slovnica, kartografija
Objavljeno v RUNG: 01.07.2020; Ogledov: 2467; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vrstni red usvajanja konceptov pri predšolskih otrocihBarbara Batagelj, 2019, diplomsko delo Opis: Po kartografskih raziskavah sodeč je hierarhija funkcijskih projekcij za vse naravne človeške jezike enaka (Cinque in Rizzi, 2010). Ob tem se pojavlja vprašanje, ali ima ta univerzalna hierarhija temelje v splošni kogniciji (Marušič in Mišmaš, 2018, Mišmaš, Popović in Žaucer, 2018). Če povezava med tem kartografskim modelom in splošnimi kognitivnimi sposobnostmi obstaja, lahko sklepamo na povezavo med vrstnim redom funkcijskih projekcij, ki gostijo določeno vrsto pridevnika, in vrstnim redom otrokovega usvajanja konceptov, ki jih pridevniki določene vrste izražajo. Ker otrok skladenjsko zgradbo usvaja od najnižje projekcije k najvišji (Radford, 1996), lahko sklepamo, da bodo otroci najprej usvojili koncept, ki je v hierarhiji postavljen nižje, kot tistega, ki je postavljen višje. V tem diplomskem delu to povezavo iščemo s preverjanjem usvajanja konceptov velikosti, barve in oblike pri predšolskih otrocih. V diplomskem delu sta predstavljena univerzalna hierarhija pridevnikov v samostalniški zvezi in usvajanje jezika pri predšolskih otrocih, v drugem delu pa še rezultati, ki smo jih pridobili s testiranjem otrok. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko vsaj delno potrdimo, da otroci najprej usvojijo koncept barve, nato oblike in nazadnje velikosti, vendar bi za trdnejše zaključke morali testirati več otrok.
Ključne besede: univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, usvajanje jezika, koncepti, otroški govor, velikost, oblika, barva
Objavljeno v RUNG: 01.10.2019; Ogledov: 4190; Prenosov: 168
 Celotno besedilo (964,07 KB) |
4. Povezovanje hierarhije pridevnikov v samostalniški zvezi in kognicijeFranc Marušič, Petra Mišmaš, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V prispevku predstavljamo tri eksperimente, s katerimi smo želeli preveriti, ali se hierarhija funkcijskih projekcij odraža tudi v nejezikovnih kognitivnih procesih. T. i. kartografski pristop v jezikoslovju trdi, da obstajajo v naravnem človeškem jeziku univerzalne hierarhije funkcijskih elementov, ki se pojavijo nad leksikalnimi jedri, kakršno je na primer samostalniško jedro samostalniške besedne zveze, ob tem pa je (ob samem določanju hierarhij) eno izmed osrednjih vprašanj tega pristopa ravno, od kod te hierarhije izvirajo, gl. npr. Cinque in Rizzi (2008). V eksperimentih se osredotočamo na univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij, ki ob samostalniškem jedru gostijo pridevnike, konkretno na funkcijske projekcije za pridevnike, ki izražajo koncepte barve, oblike in velikosti. Ti se v samostalniški zvezi običajno pojavijo v zaporedju VELIKOST > OBLIKA > BARVA.
Ključne besede: univerzalna hierarhija, pridevniki, koncepti, kartografija
Objavljeno v RUNG: 04.12.2018; Ogledov: 3060; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Kaj nam usvajanje nejezikovnih prvin pove o ustroju jezikaPetra Mišmaš, Tjaša Popović, Rok Žaucer, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V članku predstavljamo pilotno študijo, s katero smo preverjali ustreznost metodologije za testiranje hipoteze, da lahko univerzalno skladenjsko hierarhijo funkcijskih projekcij pojasnimo s splošno kognicijo. Konkretno se osredotočamo na samostalniško zvezo, v kateri najdemo pridevnike za velikost, obliko in barvo, ki jih lahko povezujemo s koncepti, ki jih taki pridevniki poimenujejo (npr. slovenski pridevnik rdeč poimenuje koncept rdeče barve). Pridevniki omenjenih kategorij se v (slovenski) samostalniški zvezi tipično pojavijo v zaporedju 'velikost > oblika > barva'. Če skladenjska hierarhija odseva splošno kognicijo, potem lahko ob predpostavki, da se skladenjska zgradba usvaja od spodaj navzgor, pričakujemo, da bodo otroci najprej usvojili koncept barve, nato oblike in nazadnje velikosti. V prispevku se osredotočamo na zasnovo, ustreznost in izboljšave naloge 'poišči par', ki je bila rabljena v pilotni študiji.
Ključne besede: koncepti, pridevniki, usvajanje, kartografija
Objavljeno v RUNG: 04.12.2018; Ogledov: 3554; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Kakšen, kateri, čigav – vse o pridevnikihFranc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, druga izvedena dela Opis: V predavanju je podrobneje predstavljeno, kako se svetovni jeziki glede na rabo pridevnikov razlikujejo (npr. število pridevnikov) in kako so si podobni (hierarhije funkcijskih projekcij in, posledično, vrstni red pridevnikov), predstavljene so različne vrste pridevnikov in njihova raba, kako se pridevniki razlikujejo od drugih besednih vrst, kako otroci pridevnike usvojijo ter kako pridevniki vplivajo na naše opisovanje predmetov. Predstavljeni so eksperimenti, s katerimi ugotavljamo, ali lahko kot vir univerzalne hierarhije projekcij s pridevniki jemljemo splošno kognicijo.
Ključne besede: pridevniki, pridevniška beseda, funkcijske projekcije, kartografija, slovenščina
Objavljeno v RUNG: 25.10.2018; Ogledov: 4270; Prenosov: 0 |
7. |
8. |
9. Teorija jezika skozi prizmo usvajanja nejezikovnih prvin – pilotna študijaTjaša Popović, 2017, diplomsko delo Opis: V središču diplomske naloge je možnost, da bi lahko temelje za univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij, ki jo opazujemo v jeziku, iskali v splošni kogniciji (Žaucer 2015). Če taki temelji obstajajo, lahko pričakujemo, da obstaja tudi povezava med vrstnim redom funkcijskih projekcij, v katerih se v samostalniški zvezi pojavljajo pridevniki, in vrstnim redom usvajanja konceptov, ki jih pridevniki v ustrezni funkcijski projekciji izražajo. Na podlagi preteklih raziskav (Radford 1996) pričakujemo, da bodo otroci koncepte, ki so v hierarhiji postavljeni nižje, usvojili prej in tiste, ki so višje, kasneje. V diplomskem delu so zato predstavljene kartografske raziskave, ki kažejo, da obstaja v samostalniški zvezi univerzalna hierarhija pridevnikov. Sledeč Scottu (2002)preverjamo, ali slovenščina potrjuje univerzalno hierarhijo, ki je bila predlagana predvsem na podlagi angleščine. Pri tem je posebna pozornost posvečena pridevnikom, ki poimenujejo velikost, obliko in barvo. Sklenemo, potrjujoč Scottove (2002) trditve, da si ti sledijo v zaporedju velikost → oblika → barva. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati pilotne študije, s pomočjo katere smo pri otrocih preverjali razumevanje konceptov velikosti, oblike in barve. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo sklepati o vrstnem redu usvajanja konceptov velikosti, oblike in barve, saj se je pokazalo, da so otroci, ki so nalogo razumeli, že usvojili vse tri raziskovane koncepte.
Ključne besede: Univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, samostalniška zveza, usvajanje jezika, koncepti, velikost, oblika, barva.
Objavljeno v RUNG: 25.05.2017; Ogledov: 5868; Prenosov: 282
Celotno besedilo (1,02 MB) |
10. Svojilni pridevniki iz samostalnikov 2. moške sklanjatveAna Cukjati, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi preverjam, katera končnica prevladuje pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve v dejanski rabi. Glede na Slovensko slovnico (Toporišič 2000: 196) naj bi to bila končnica -ov-/-ev-, vendar se v rabi pojavlja tudi končnica -in-. V diplomski nalogi raziskujem svojilne pridevnike iz tistih samostalnikov 2. moške sklanjatve, ki jih kot primere podskupin te sklanjatve omenja Plesničarjeva (2012) – zanima me namreč, ali podskupine, ki jih omenja, vplivajo na izbiro končnice svojilnih pridevnikov. Le-te najprej preverjam v korpusu Gigafida, in sicer najprej v vseh korpusnih besedilih, nato pa samo v internetnih besedilih v Gigafidi. Izbiro končnice svojilnih pridevnikov iz samostalnikov 2. moške sklanjatve preverjam tudi s sestavljenim vprašalnikom, na katerega je odgovarjalo 50 ljudi. Korpusni rezultati kažejo, da pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve večinoma prevladuje končnica -ov-/-ev-, podobno kažejo tudi rezultati vprašalnika, le da se tu končnica -in- relativno pojavlja večkrat. Rezultati celotne raziskave kažejo, da se končnica -in- večkrat pojavlja na samostalnikih 1. skupine 2. moške sklanjatve, kar posredno dodatno upravičuje postulacijo podskupin, ki jih odkriva Plesničarjeva (2012). Pri pridevnikih iz samostalnikov 1. skupine 2. moške sklanjatve torej prihaja do kar velikega razkoraka med rabo in normo, ki zapoveduje, naj imajo vsi samostalniki moškega spola svojilnopridevniško končnico -ov-/-ev- (Toporišič 2000: 196).
Ključne besede: 2. moška sklanjatev, svojilni pridevniki, oblikoslovje, korpus, vprašalnik.
Objavljeno v RUNG: 30.11.2016; Ogledov: 7748; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,12 MB) |
